Planinsko društvo Maribor je ob Svetovnem dnevu okolja, v projektu ‘Drevo za Zemljo ob Slovenski planinski poti’, posadilo lipovo drevo, v kasnejših fazah pa bodo začetek te poti označili še z novo tablo in eko klopjo.

Leta 1972 je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila 5. junij za Svetovni dan okolja z namenom, da bi vzbudila večje zanimanje za okolje.  Pomemben mejnik predstavlja priložnost za krepitev in spodbujanje zavedanja o pomenu skrbi za okolje.

Hortikulturno društvo Maribor ob tem nadaljuje aktivnosti v sklopu obeleževanja 150-letnice delovanja. »V projektu, katerega glavni nosilec je Planinsko društvo Maribor Matica se pridružujemo kot trajnostni partner, ki svojo zavezo ohranjanja narave in varstva okolja izkazuje od svoje ustanovitve leta 1869. S projekti kot je ta želimo razvijati odgovoren odnos do okolja in narave ter spodbuditi interes za njeno aktivno varovanje,« je ob zasaditvi dejal Borut Ambrožič, predsednik Hortikulturnega društva Maribor.

Planinsko društvo Maribor Matica ustanovljeno že leta 1919

Planinsko društvo Maribor Matica je bilo ustanovljena pod imenom Mariborska podružnica Slovenskega planinskega društva 6. junija 1919. Predstavlja drugo najstarejše planinsko društvo v regiji. Kot najdemo zapisano na njihovi spletni strani, sodi med najpomembnejše dogodke v kronologiji društva prizadevanje člana planinskega društva Maribor Matica Ivana Šumljaka za vzpostavitev Slovenske planinske poti že leta 1950. Na njegov predlog je markacijska komisija v Ljubljani določila potek poti od Maribora do Ankarana.

Kasneje, leta 1963, je dal Ivan Šumljak na skupščini Planinske zveze Slovenije še pobudo za Razširjeno pot. Slovenska planinska pot je najdaljša in najbolj priljubljena vezna pot v Sloveniji ter ena najstarejših v Evropi in na svetu. Sprva je dobila ime Slovenska planinska transverzala, ki se je leta 1991 preimenovala v Slovensko planinsko pot.

Kot je zapisano na spletni strani Planinske zveze Slovenije, se pot prične v Mariboru in poteka čez Pohorje in se preko Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp ter predalpskih hribovij spusti na Kras ter se konča na Debelem Rtiču ob Jadranskem morju. Označena je s splošno oznako planinskih poti v Sloveniji - s Knafelčevo markacijo, to je rdeč krog z belo piko, in dodano številko 1.

Pot prehodilo več kot 10.000 planink in planincev

Po podatkih Planinske zveze Slovenije je Slovensko planinsko pot uspešno prehodilo že več kot 10.000 planink in planincev. Za 80 točk, ki povezujejo slovenske gore, skrbijo posamezna planinska društva. Najnižja kontrolna točka Slovenske planinske poti je v Ankaranu oziroma na Debelem rtiču, kjer na 16 metrih nadmorske višine, vsako leto preživljajo počitnice otroci v Mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije.

V Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS Debeli rtič otroci med počitnicami in tudi vse leto spoznavajo bližnjo okolico, značilnosti flore in favne zdravilišča, se kopajo in se preizkušajo v različnih športnih igrah, med drugim v nogometu, odbojki in plavanju, ob večerih pa igrajo družabne igre, plešejo, obiščejo gledališko ali filmsko predstavo.

Najvišjo kontrolno točko Slovenske planinske poti pa najdemo na Triglavu, to je na 2864 metrih nadmorske višine. Z navedeno višino je Triglav najvišja gora na ozemlju Slovenije, hkrati pa je tudi najvišja gora v Julijskih Alpah. Aljažev stolp na njegovem vrhu je zaščiten kot kulturni spomenik in kot tak pomemben pri ohranjanju kulturne dediščine

»S partnerji v projektu ‘Drevo za Zemljo ob Slovenski planinski poti’, ki je sofinanciran s strani Mestne občine Maribor, smo posadili lipovo drevo. V kasnejših fazah projekta pa bomo začetek te poti označili še z novo tablo in eko klopjo« je povedala nosilka projekta Špela Recer.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice