Inovacija podjetja Bios Urn: vaš pepel posipajo v posodo s semenom drevesa in tako lahko živite večno. Bi se dalo to storiti tudi v Sloveniji?
“Spremenimo pokopališča v gozdove” je slogan startup podjetja Bios Urn, ki proizvaja posebne biorazgradljive žare za preminule. Na tak način precej pridobimo na prostoru, saj preprečimo nadaljnjo gnečo na pokopališčih. Gre pa tudi za idejo posmrtnega življenja na čist in naraven način, ki pritegne marsikoga, zlasti tiste, ki jim ni všeč ideja standardnega pokopa. Sploh pa so nad idejo navdušeni živi, ki se ob obisku preminule osebe raje posvetijo živemu drevesu kot hladnemu nagrobniku.
Kako deluje?
V zgornjem delu biorazgradljive žare se nahaja vnaprej pripravljena zemlja s semenom določenega drevesa, ki si ga lahko izberete kar sami. V spodnji del položite pepel preminule osebe, ki izdatno pomaga pri rasti mladega drevesa. Uporabite lahko tudi pepel vašega hišnega ljubljenčka.
Žaro preprosto posadite v zemljo in opazujte proces življenja, v katerem je na nek način vpletena tudi preminula oseba. Četudi je žara biorazgradljiva in delana iz povsem naravnih materialov, je kljub temu brez roka trajanja. Mestne srajce si lahko namesto drevesa omislite denimo tudi kakšno rožo ali katerokoli drugo notranjo rastlino.
Z biorazgradljivo žaro precej prihranite
Žaro si lahko po ceni dobrih 130 evrov naročite kar preko interneta. Brez skrbi, žare pošiljajo po vsem svetu. Sploh pa lahko klasičen pogreb hitro navrže nekaj tisočakov – prihranek je torej očiten.
Pa zakon v Sloveniji to dovoljuje?
13. člen Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč pravi, da se lahko »na podlagi dovoljenja za notranje zadeve krajevno pristojnega občinskega upravnega organa pepel iz žare raztrosi na določenem kraju zunaj pokopališča.« Medtem pa 16. člen trdi, da lahko pepel zunaj pokopališča raztrosimo le izjemoma:
»Upepeljeni ostanki umrlega se shranijo v žaro in pokopljejo v grob za klasičen pokop, v žarni grob ali se raztresejo na posebej določenem prostoru na pokopališču oziroma izjemoma zunaj pokopališča.«
Četudi v terminu »izjeme« ni navedeno, kaj pod njih pravzaprav spada, pa znajo biti vrata tovrstnemu hranjenju posmrtnih ostankov bolj odprta zaradi nedavno sprejetega zakona, po katerem bodo odslej vse dobičkonosne pogrebne storitve prepuščene zasebnikom oziroma povpraševanju na trgu.
Tudi živali imajo svoj krematorij
Tanja Škorjanc, samostojna podjetnica iz Ljubljane, je leta 2014 v Črncih v občini Apače zagnala prvi slovenski krematorij, v katerem upepeljujejo živali, ki tehtajo do 120 kilogramov. Na idejo je prišla potem, ko v urbanem okolju ni imela kje pokopati svojega psa. Upepelitve sedaj izvajajo v starem skednju, sama upepeljevalnica pa je vredna 150 tisočakov.
