Pod Pohorjem se začenja že tradicionalna 53. Zlata lisica. Pa ste se kdaj vprašali, kaj je v teh letih Zlata lisica doživela in preživela?
Daljnega leta 1964 so Dušan Senčar, Marjan Kožuh in Franci Čop poskrbeli za »rojstvo« Zlate lisice. Prva prireditev je v slalomu prinesla zmago Francozinji Marielle Goitschel, obenem pa je Zlata lisica na splošno skozi leta pripomogla k razvoju mesta Maribor in ga posledično naredila znanega na svetovnem nivoju.
Leto kasneje so na slalomišču pod Bellevuejem zgradili tribuno za gledalce, že leta 1966 pa je pomanjkanje snega prineslo odpoved veleslaloma. A organizatoji Zlate lisice so se že takrat borili in se zavedali, da je rešitev v vztrajanju, zato so leta 1967 zgradili cesto na Pohorje in s tem povečali dostopnost čisto vsem, ki bi radi bili del tega spektakla tudi v živo.
Od leta 1969 so se načrti za izgradnjo turističnega Pohorja le še povečevali, naslednje leto je tako prvič potekala tekma za svetovni pokal. Evrovizijski prenos s Pohorja je potekal leta 1971, leto kasneje sta se prvič v zgodovini ženskega alpskega smučanja odvila dva teka veleslaloma.
»Dirka v Kranjski Gori – to ni to«
Zlata lisica se je kljub svojim uspehom skozi zgodovino soočala tudi s padci. Že na njeno prvo okroglo obletnico je prišlo do selitve v avstrijski Bad Gastein. Doživela še je selitve v Sarajevo, na Jahorino in v Kranjsko Goro, 13. Zlata lisica, ki je potekala leta 1977, pa je dosegla vrnitev na Snežni stadion.
1979 je bilo posebno leto za vse Slovence, saj so naše smučarke prvič prišle do točk svetovnega pokala, na 20. Zlato lisico pa so dosegle prvi velik uspeh. Leta 1986 smo lahko poslušali prvi »Lisičkin« koncert, dve leti kasneje pa smo bili deležni že četrte selitve v Kranjsko Goro in dvojne zmage Mateje Svet. Leta 1991 je sledila peta selitev v Kranjsko Goro, a zmaga tudi tokrat ni ušla slovenski smučarki, Nataši Bokal.
Andrej Rečnik, bivši športnik, gostinec in vodja prog na Zlati lisici, pravi, da rezervna lokacija zanj nikoli ni bila ustrezna rešitev: »Doma je le doma, tu imam vse pri roki. Ne rečem, Kranjskogorci so bili vselej zelo gostoljubni. A dirka v Kranjski Gori – to ni to.«
40 tisoč navijačev, nato pa prva odpoved tekme
Ob izvedbi 33. Zlate lisice je Snežni stadion obiskalo kar 40 tisoč gledalcev, leto kasneje je zmagovala Urška Hrovat. Sreča ljubiteljem smučarije ni bila naklonjena leta 1998, ko je Zlata lisica v vseh 35-ih letih bila prvič odpovedana.
Vladavina Tine Maze in štajersko-gorenjski praznik
Leta 2005 je Tina Maze kar dvakrat poskrbela za najhitrejši čas in s tem za prvo veleslalomsko ter drugo slovensko zmago pod Pohorjem. Zima leta 2007 je v Maribor znova prinesla težave in s tem ponovno selitev v Kranjsko Goro, a vendar so v Podkorenu tekmovalci in trenerji tamkajšnjo progo ocenili kot najboljšo progo sezone. Lahko bi dejali, da je tisto leto v Kranjski Gori potekal pravi štajersko-gorenjski praznik.
Leto 2009 je Zlati lisici prineslo veliko podvigov.
Idealne vremenske razmere z obilo sonca so privabile 15 tisoč glavo množico in k televiziji več kot 200 milijonov gledalcev. Dočakali smo novi hotel Videc, pri Arehu pa novo sedežnico Pisker. Tina Maze si je tisto leto priigrala ponovno zmago.
Kljub dežju odlično vzdušje
Na izredno toplo zimo leta 2011 je sicer sprva tekmovanje potekalo relativno normalno, na koncu pa se nismo mogli izogniti prekinjenemu veleslalomu in odpovedanemu slalomu. Naslednje leto se je Zlata lisica morala že sedmič seliti, od tega petič na Gorenjsko. V dveh dneh se je v Podkorenu zbralo več kot 13 tisoč gledalcev.
Leto 2013 je Zlati lisici prineslo nove rekorde. V dveh dneh se je zbralo več kot 40 tisoč gledalcev, Tina Maze je z drugim mestom v veleslalomu in zmago v slalomu postala zlata pohorska »lisička«.
Na 50-letni jubilej je Zlata lisica znova potekala v Kranjski Gori, kjer je dva dni pred tekmo čez noč zapadlo več kot 130 centimetrov snega, nato je pred veleslalomom začel padati ledeni dež, ki je bil razlog za uničeno progo in posledično za odpovedan veleslalom. To je leto, ki je polovici Slovenije prineslo žled in ji povzročilo veliko neprijetnosti. Pa vendar tudi dež ni tisti, ki bi s prireditve odgnal ljudi.
»Še vedno pa na koncu dneva, kljub nizki nadmorski višini, vidimo, da pride v dežju več ljudi na tekmo kot na marsikatero drugo tekmo svetovnega pokala,« je takrat poudarjal Danilo Kline, vodja protokola Zlate lisice. Vzdušje je namreč tisto, ki šteje.
Najboljše »lisičke«
Švicarka Vreni Schneider je na Zlati lisici zbrala kar osem zmag, sedem zmag je dosegla Švedinja Anja Paerson, Švicarki Eriki Hess pa je uspelo zmagati trikrat. Tina Maze je prav tako zmagala trikrat, od tega dvakrat v veleslalomu in enkrat v slalomu. Med najboljšimi Slovenkami so tudi Mateja Svet, Urška Hrovat, Nataša Bokal, Špela Pretnar, Katja Koren in Veronika Šarec.
Zlata lisica je vztrajna, močna in pozitivno naravnana. Optimistično smo usmerjeni tudi Mariborčani, ki z njo dihamo vsako zimo, saj ohranja narodno zavest in tako krepi mariborsko tradicijo. Lansko leto je Zlata lisica dala novo priložnost naši smučarki Ani Drev, ki je dosegla odlično drugo mesto. Kaj pa nam bo prinesla Zlata lisica letos?
Foto: Aleš Fevžer, zlatalisica.si
