PISMA MATERE
Termin
Lokacija
PARTIZANSKA 54, MARIBORNa eni strani sveta so živeli ljudje, ki jih je vzgajala Nebeška mati, stvarnica vrta za blaginjo vseh.
Svet se začne, ko Nebeška mati skupaj z jablano pade z nedotaknjenega nebesnega svoda. Dva slapnika padajoči ženski naredita blazino, na katero lahko sede, saj je svet narejen iz vode. Nato pokličeta na pomoč živali. Solidarno in s sočutjem skupaj oblikujejo Želvji otok, dom za vse, ki bodo prišli za njo. Zanjo ni dežele kazni in ne vesoljnega zla.
Na drugi strani je druga ženska, Eva, z vrtom in drevesom. Ko poskusi njegove sadove, je izgnana z vrta in vrata za njo se zaprejo. Podrediti si mora puščavo, v katero je bila vržena, trdo mora garati, rojevati v mukah in biti podložna možu. Bog, ki je ustvaril svet in vesolje, pa postavi kerube in meč, da odtlej stražijo pot do drevesa življenja.
Ista vrsta, ista zemlja, različni zgodbi.
Oratorij Pisma matere pod drobnogled postavlja razdrobljeno veččutno izkušnjo ženske in s tem vzpostavlja prostor za razmislek o družbenih normah in možnostih njihovega preseganja.
Skozi zgodovino sta se starševstvo in žrtvovanje tesno prepletala: od Abrahama in Izaka preko grškega mita o Medeji do Brechtove Matere Korajže. Ta odnos postane še bolj izrazit ob vprašanjih materinstva in kariere. Materinstvo je splošno sprejeto kot glavni vidik identitete odrasle ženske, ostale identitete so le dodane.
Oratorij skozi arhivski spomin pripoveduje okruške življenjske zgodbe Marie ter govori o družbi in družbeni vlogi žensk. Za raziskovanje te teme v 21. stoletju lahko zgodba Marie služi kot metafora razmisleka o ceni, ki naj bi jo ženske plačale za to, da sledijo svojemu (po)klicu, da imajo otroke ali jih nimajo. Zastavlja temeljna vprašanja: v kolikšni meri se matere lahko posvetijo svojemu poslanstvu/poklicu in kako sploh govoriti o materinski ljubezni v odnosu do žrtev, ki jih prinašajo njihove karierne odločitve.
Idejna zasnova in glasba: Karmina Šilec
Izvedba: ansambel !Kebataola! (Mojca Borko, Jasmina Črnčič, Mojca Borko, Ana Sandrin)
Žan Koprivnik, dramski igralec
Prevod in priredba pisem: Karmina Šilec
Razvijanje projekta: Eli Zuzovsky, Carl F. Denton, Jernej Ženko
Oblikovanje zvoka: Danilo Ženko