Že eno leto je, odkar je svoj dom v središču mesta dobila knjigarna Beletrina. Maribora ni obogatila le s knjižno ponudbo, ampak tudi z literarnimi srečanji. Ob obletnici so v goste povabili eno najbolj cenjenih slovenskih novinark in pisateljic. Vesna Milek je v čudovitem ambientu knjigarne predstavila prvi del zgodovinskega romana Kleopatra: Naj se zgodi.
Roman odpira vrata v življenje zadnje ptolemajske kraljice Egipta. Čeprav jo je Zahod želel prikazati prikazal kot krvoločno vladarico in zapeljivko, je bila Kleopatra mnogo več kot to.
Prav različne podobe neobičajne vladarice odkrivamo v romanu. Spoznamo močno, izjemno izobraženo žensko, ki je po smrti očeta oživila egipčansko gospodarstvo, gradila jezove, namakalne sisteme, spomenike in palače.
Milek se v prvi osebi iz z izredno bogatim jezikom poglobi v Kleopatrina notranja občutja ter razkriva zapleten odnos s Cezarjem in Markom Antonijem – dvema najpomembnejšima moškima tistega časa.
Kleopatra je bila že od rojstva vzgajana na kraljico in predestinirana za božanstvo, a je ohranila oster um in tudi željo po znanju, religiji, politiki in ljubezni.
Na literarnem večeru, s katerim je Beletrina obeležila prvo obletnico delovanja svoje knjigarne v Mariboru, se je z Vesno Milek pogovarjal Mitja Čander, direktor založbe Beletrina, ki prav tako nosi zasluge, da je knjiga zagledala luč sveta.
Milek je gradivo za roman zbirala in raziskovala več kot dvajset let, prav tako je večkrat obiskala Egipt in druge kraje, kjer je živela kraljica.
Zakaj pisati o Kleopatri?
Milek je priznala, da je z začetkom pisanja tega romana dolgo odlašala, saj se ji je zdelo smešno, da bi prav ona pisala o Kleopatri.
»Mene je bilo sram,« priznava. Kaj bo ona, oseba iz Slovenije, iz Cerknice, pisala o zadnji ptolemajski kraljici. A Kleopatra je bila močnejša od sramu.
»Vmes so nastajale druge knjige in precej člankov. Večino življenja sem posvetila drugim ljudem, temu da so njihove misli, ideje dobro zvenele. Ampak ta ženska je očitno hotela, da me izrabi za orodje,« je povedala pisateljica.
V dvajsetih letih se je otresla sramu. Navezala se je na Lojzeta Kovačiča, ki je rekel, da globje ko greš vase, v svoje otroštvo, v svoje hrepenenje, v skrite hodnike svoje duše, bolj spregovoriš vsakemu od nas. Milek dodaja, da »bolj kot greš v zgodovino, bolj ko greš v te osebe, ki so naseljevale en del sveta v nekem drugem času, bolj govoriš o zgodovini zdaj in bolj vidiš osebe, ki svet naseljujejo zdaj.«
Dvajset let srečevanja s Kleopatro
»In vendar, zakaj pisati v časih, ko je knjig toliko preveč, ko je knjig več kot bralcev? Morda je smisel v tem, da vsaj en človek prebere to, kar si napisal. Zato je najlepše, da pišeš ljubezensko pismo,« v romanu zapiše Milek.
Vrsta za podpis pisateljice v knjigo v mariborski Beletrini je dokazovala, da gre za knjigo, ki bo (oziroma je že) našla precej številčnejše občinstvo.
Za Mariborinfo je Milek povedala, da je vseeno drugačen občutek bralcem prestaviti delo, ki je s premori nastajalo dvajset. »Še vedno ne verjamem, da je ta knjiga izšla,« pravi: »Nisem se hotela nehati družiti z njo.«
»Hotela sem prodreti pod njeno kožo«
»O Kleopatri so pisali sto let po njeni smrti in še to pisci, poeti, ki so bili v službi Rima,« pravi. Rim je bil seveda njen sovražnik in Rim je želel Kleopatro prikazati kot preračunljivo in škodoželjno žensko, ki je zapeljala Cezarja in Antonija. A bila je veliko več, pravo Milek.
»Čisto vsako obdobje je imelo svojo verzijo,« je povedala za Mariborinfo: »Za nekatere je bila ljubimka, za druge je bila maščevalna kraljica, za tretje ženska, ki je hlepela samo po oblasti in je hotela prevzeti Rim.«
»Hotela sem prodreti pod njeno kožo,« dodaja: »Kako je možno, da je ta ženska, ki jo je celo Shakepeare označil za čustvovano in histerično, vodila državo.«
»Oče ji je pustil deželo v popolnem razsulu, ona jo je znova postavila na noge. Med drugim je govorila devet jezikov in še bi lahko naštevali,« izpostavlja.
Kot pravi Milek, je to morala biti ženska z izjemno ostrim umom in v zgodovino bi se morala zapisati kot genialka, »ne pa samo kot tista, ki je ljubimkala z Julijem Cezarjem in Markom Antonijem. To me je fasciniralo. Dejansko je bila ona pomembnejša od njiju.«
