Potrjeno: Trafika pri Starem mostu je najmanjši muzej v Sloveniji. Cigaret ne prodajajo več. Mariborčani si danes hodijo 'kupovat spomine'.

Vonj, dasiravno se ta meša z vonjem po novem, in izložba polna izdelkov izpred 60 let in več so 73-letno Nadijo že na vhodu spomnili na mladost.

»Vse to poznam, nimajo pa vseh cigaret. Iber, Morava, Zeta pa kaj je še bilo... Kupovali smo jih po kosih, ne po škatlicah. Koliko si hotel. 2, 5, 10... Pač kolikor si imel denarja, ampak niso bili dragi,« je razlagala sivolasa gospa.

Polniti se z nostalgično toplino, je prišla tudi 73-letna Marjeta. »Za nas je bil že praznik iti proti mestu in, ko smo šli, smo se vedno ustavljali tu. Obiskovali smo šolo bivšega Borisa Kidriča in seveda tu smo začeli s kakšno cigareto. Sem pa vedno rada obujala te spomine. Tudi, ko sem še pred kratkim hodila tukaj mimo, pa je še bilo zaprto. Zdaj pa sploh občudujem kako so to uredili. Res, kar toplo mi je pri duši,« je ganjeno kalnih oči razlagala Marjeta.

Vsako minuto novi obiskovalec

Četudi je na 7,5 kvadratnih metrih prostora dovolj za približno tri osebe (in trafikarja za pultom), se vhodna vrata najmanjšega muzeja v Sloveniji vseskozi odpirajo.

»Dejansko ne mine minuta, da ne bi nekdo prišel v Trafiko,« je povedala Aleksandra Berberih Slana, direktorica Muzeja Narodne osvoboditve Maribor, pod okriljem katerega deluje obnovljena Trafika. Slednja je preverjeno najmanjši muzej v Sloveniji.

»Po svoji kvadraturi se preverjeno uvršča celo med najmanjše muzeje na svetu. Je pa muzej, ker hrani, zbira, interpretira in predstavlja to, kar muzej ima. Tako lahko v tej Trafiki vidimo razstavni del tega, kar se je nekoč dalo kupiti in tudi tega, kar se je nekoč dogajalo v mestu. Hkrati pa smo suvenirnica in oblikovali smo tudi kulturno-informacijski center, da lahko obiskovalci izvedo kaj se na področju kulture dogaja tisti dan ali tisti mesec,« razlaga Berberih Slana.

Zbiralnica vseh tračev mesta

Ko obiskovalec prelista stare časopise, se spomni številnih zanimivosti. Od nemškega do (osvobojeno) mariborskega časa. Tako so se na isti polici znašli general Rudolf Maister, Josip Broz Tito in Leticia Calderon, ki danes simbolizira trače leta 1998, ko je z obiskom Maribora povzročila malodane fanatično paniko zaradi popularnosti nanizanke Esmeralda. Večina tračev pa se predaja po ustnem izročilu.

»Trafikant na tej lokaciji je moral biti malo psihologa. Ljudje se ustavljajo in se pogovarjajo, ne samo kupujejo. Tudi sedaj to počno. Povedo kaj se je dogajalo, kaj jih muči, občudujejo muzejček in ponudbo... Skratka zagotovo bomo tudi mi v kratkem postali točka, kjer bo možno izvedeti vse, kar se dogaja v mestu,« razlaga Berberih Slana.

»Obnašaš se kot opica« in »kadiš kot Turk«

Severni sij, stari časopisi, tobačni in drugi izdelki so pričakovana dediščina Maribora. Marsikdo pa med ogledom polic obstane pri pisanih opicah. »Opica je zelo povezana z Mariborom. Povezana je z našim osnovnim muzejem narodne osvoboditve, namreč družina Scherbaum, ki je zgradila vilo, kjer naš muzej domuje, je imela konec 19. stoletja opico za hišnega ljubljenčka.

Gustav Scherbaum jo je dobil za poročno darilo. In ta opcia je zelo dolgo živela. Tako je postala Mariborčanom dobro znana. Otroci so jo hodili opazovat in iz tega je nastala fraza - če se grdo ali neprimerno obnašaš, se obnašaš kot opica,« razlaga Berberih Slana.

Svojo zgodbo ima tudi Turk, ki danes na obnovljeni freski 'bdi' nad vhodnimi vrati, kot je to počel tudi nekoč. »Murat IV., turški sultan, je prepovedal kajenje, češ, da je to kot droga. Turki torej niso imeli dostopa do tobaka na domačih tleh. Pomorščaki ali trgovci, ki so potovali naokrog, pa so v tujini prišli do tobaka in hitro nadoknadili, česar doma niso smeli. Zato se je prijel rek, da nekdo kadi kot Turk, ker so kadili cigareto za cigareto,« razlaga direktorica muzeja. Turki s pipo ali cigareto so zato postali praktično prepoznavni znak trafik po vsem svetu.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice