V kulturnem udejstvovanju pustile pečat tudi številne štajerske šole

| v Kultura

V štajerski prestolnici je včeraj popoldne potekala zaključna prireditev projekta Kulturna šola v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.

Najbolj kulturno šolo leta 2018 je na svečanosti, ki je potekala v SNG Maribor, razglasil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ostala priznanja pa sta podelila minister za šolstvo, znanost in šport Jernej Pikalo in minister za kulturo Dejan Prešiček. Med 48 slovenskimi osnovnimi šolami, ki so izpolnile vse pogoje za naziv kulturna šola,  je organizator kot najbolj kulturno prepoznal Osnovno šolo Mokronog, priznanja pa so podelili tudi v nekaterih drugih kategorijah.

Projekt Kulturna šola izvaja Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti z namenom, da bi spodbujal kulturno vzgojo, omogočal ustvarjalnost mladih na raznolikih umetnostnih področjih, podpiral kakovostne dosežke, skrbel za izobraževanje mentorjev, hkrati pa stremi k temu, da bi šole postale žarišča kulturnega dogajanja v svojih lokalnih okoljih. V tem duhu JSKD znotraj projekta Kulturna šola letno pripravi več kot 1000 različnih prireditev za otroke in mladino.

Prav posebej slovesno je ob zaključku projekta Kulturna šola, ki ga vsako leto gosti šola, ki naziv predaja svoji naslednici. Da je tokratno prireditev gostila prav štajerska prestolnica, je zaslužna OŠ Franceta Prešerna Maribor, ki si je prestižni naslov prislužila v preteklem letu. Podelitve in celodnevnega spremljajočega dogajanja so se poleg učencev, mentorjev in ravnateljev nagrajenih šol udeležili tudi nekateri župani krajev nominiranih šol, ki jih je pred razglasitvijo sprejel mariborski župan Andrej Fištravec

Poleg najimenitnejšega naziva »kulturna šola« je JSKD posebna priznanja podelil še najboljši srednje veliki in mali oziroma podružnični osnovni šoli ter devetim šolam, ki izstopajo na posameznih področjih  kulturnega udejstvovanja in ustvarjanja. 

Priznanja so prejele:

Kulturna šola leta 2018: OŠ Mokronog
Kulturna šola v kategoriji velika šola: OŠ Naklo
Kulturna šola v kategoriji srednje velika šola; OŠ Žirovnica
Kulturna šola v kategoriji mala oz. podružnična šola: OŠ Dutovlje
Priznanje za posebne dosežke na področju zborovske dejavnosti: OŠ Alojzija Šuštarja, Zavod Sv. Stanislava
Priznanje za posebne dosežke na področju gledališke dejavnosti: OŠ Ljudski vrt Ptuj
Priznanje za izredne dosežke na področju lutkovne dejavnosti: OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, Podružnična šola Zgornja Ložnica
Priznanje za izredne dosežke na področju folklorne dejavnosti: OŠ dr. Jožeta Toporišiča Dobova
Priznanje za dosežke in prodornost na likovnem področju: OŠ Toneta Čufarja Maribor
Priznanje za dosežke na področju literature: OŠ Simona Gregorčiča Kobarid
Priznanje za izjemne dosežke na področju izobraževanja mentorjev: OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled
Priznanje za izjemne dosežke na področju varovanja kulturne dediščine: OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava
Priznanje za prodornost na področju multikulturnosti in medetičnega sodelovanja: OŠ Frana Metelka Škocjan

Bogat kulturni program na zaključni prireditvi  so oblikovali osnovnošolci do danes aktualne nosilke naziva najbolj kulturne šole, OŠ Franceta Prešerna Maribor, na temo LJUBEZEN scenarista in režiserja Jana Bilodjeriča. Za učence je bilo sodelovanje s profesionalnim ustvarjalcem imenitna izkušnja, saj je režiser znal prisluhniti njihovim željam in idejam, ki jih je strnil v celovito poezijo ljubezni. 

Letošnja prireditev ob podelitvi naziva Kulturna šola 2018 je zbrano občinstvo popeljala na pot iskanja človekovega bistva v sodobnem svetu, v katerega vse bolj posega sodobna tehnologija, ki posameznika ločuje od narave, ki ga obdaja, ter njega samega.  V tem iskanju samega sebe človeka vse od otroštva do odrasle dobe vodi njegovo hrepenenje po resnici in ljubezni. Njegovi sopotniki na tej poti so velikani slovenske umetnosti, ki mu s pomočjo tako umetnosti kot modrosti pomagajo, da najde spet svoj pravi jaz. 

 

V predstavi so ustvarjalci, dekle in fant ter »pesniki« Ivan (Cankar), Srečko (Kosovel) in Simon (Gregorčič) prepletali dramske dialoge s slovensko poezijo, skupaj z  glasbeno spremljavo pevskih zborov OŠ Franceta Prešerna Maribor in mladih glasbenikov pa je bila prireditev za vse prisotne posebna izkušnja, ali kot je v svojem nagovoru poudaril predsednik Borut Pahor, so učenci pokazali svojo ustvarjalno dojemanje kulture v njenem najširšem pomenu. 

Organizatorji prireditve in gostiteljica, OŠ Franceta Prešerna Maribor, so že dopoldan postregli z bogatim kulturnim programom, namenjenim vsem gostom. Učencem in mentorjem je bilo na voljo blizu 20 različnih delavnic z naslovom Do začetka in nazaj, preko katerih so spoznavali živahen mariborski kulturni utrip. V posebnem županskem programu pa je župan dr. Andrej Fištravec gostil župane in ravnatelje nominiranih šol, v družbi pisatelja Toneta Partljiča pa so se sprehodili po mariborskih mostovih. 

O izzivih, ki jih prinaša naziv najbolj kulturne šole, sta podali izjave ravnateljici prejšnje in sedanje kulturne šole. »Naziv najbolj kulturne šole, ki smo ga s ponosom nosili v preteklem letu, nam je dal nov zagon za delo na področju kulture, hkrati pa je obveza, da še naprej razvijamo kulturni duh na naši šoli,« meni Marta Otič, ravnateljica gostiteljice, OŠ Franceta Prešerna Maribor.

Zvonka Kostevc, ravnateljica Kulturne šole leta 2018, pa je dodala: »Z velikim veseljem in ponosom sprejemamo naziv najbolj kulturne šole leta 2018. Ob tem bi rada izrazila hvaležnost otrokom v vrtcu, učencem šole, strokovnim delavcem za njihovo prizadevnost ter lokalnemu okolju,  da nam omogočajo delovanje na kulturnem področju. To je dobra popotnica za naprej, hkrati pa obveza, da bomo tudi v bodoče karseda dejavni. V prihodnjih tednih že pripravljamo prvi kulturni dogodek, otvoritev telovadnice in prizidka k Podružnični šoli Trebelno, kar bomo obeležili z bogatim kulturnim programom.« 

Za več kulture v osnovnih šolah

S projektom Kulturna šola in razglasitvijo najboljših šol želijo na JSKD predstaviti najbolj kakovostne dosežke osnovnih šol na področju kulturnih dejavnosti ter širšo javnost seznaniti s primeri dobre prakse. Želijo, da bi bil projekt spodbuda za tiste šole, ki obšolskim kulturnim dejavnostim ne posvečajo dovolj pozornosti, in priložnost, da bi imeli vsi učenci, ne glede na to, katero šolo obiskujejo, možnost izbirati med čim bolj kakovostnimi in raznolikimi kulturnimi dejavnostmi.

Preberite še

Komentarji

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kronika

Vse v Kronika

Kultura

Vse v Kultura