Organizatorji so sicer že nekaj časa opozarjali na trio iz Manchesterja in jih opisovali kot enega izmed vrhuncev letošnjega Jazzlenta, vendar so fantje včeraj kljub vsemu presenetili. S tem, da so bili še boljši kot napovedano.
Pravzaprav se z besedami težko opiše kaj so včeraj publiki na odru zavarovalnice Sava, Minoritskega avditorija, pripravili elektro-akustični GoGo Penguin. Prvo presenečenje je bilo že to, da pravzaprav fantje iz GoGo Penguin sploh ne uporabljajo elektronskih pripomočkov, ampak z akustičnimi glasbili, poustvarjajo zvoke elektronike.
Glasbo ustvarjajo skupaj
»Glasbo ustvarjamo izključno skupaj, kjer ima vsak enak doprinos k novim stvaritvam. Nimamo vodje, ki bi prinesel idejo in bi mu drugadva sledila. Želimo, da čisto vsak v glasbi pusti del sebe in tako skupaj po koščkih ustvarjamo nove melodije, ki se seveda do končne podobe lahko zelo spreminjajo, kar se nam zdi pravilno, saj prav iz tega razloga tako dobro funkcioniramo kot skupina,« so pred nastopom še povedali GoGo Penguin in tako razložili odlično simbiozo na odru, ki publiko kar vleče, da se ji pridruži.
Popolnoma očarali publiko
»Vsekakor se trudimo, da dihamo s publiko in ona z nami, zato je improvizacija nujna, saj bi neko slepo sledenje studijskim posnetkom lahko hitro pokvarilo interakcijo, ki je nujna za dober koncert,« so pred koncertom za Mariborinfo o prilagajanju povedali GoGo Penguin in na koncertu to tudi demonstrirali.
Šele na začetku koncerta je bilo kristalno jasno o čem je za Mariborinfo, še pred začetkom Festivala Lent, govoril producent Jazzlenta David Braun, ko je razlagal, da je za pravo doživetje glasbe na odru zavarovalnice Sava z glasbeniki potrebno stopiti na vlak in se skupaj z njimi zapeljati na domišljijsko potovanje, kjer melodije in ritem določajo smer ter hitrost potovanja.
Vsekakor je včerajšnja publika množično čakala na prvem peronu jazzovske postaje in drla na GoGo Penguin vlak, ki je z odličnimi prehodi tempa deloval kot posnetek, vendar je vsaki nagib glave skozi okno vagona dokazal, da veter v laseh predstavlja živo glasbo, ki zgolj manipulira z realnostjo. Skupina je namreč s švigajočimi breakbeati, mogočnimi sub basi, telepatskimi interakcijami in nagnjenostjo k himničnim melodijam poslušalcem servirala čustveno bogato paleto zgolj navidezno akustičnega klavirskega tria, saj njihova godba večino vplivov črpa iz elektronike, iz zvokov arkadnih iger, ki jih poustvarja pianist Chris Illingworth, polomljenih ritmov, hipnotičnih ponovitev in grmečega groova izpod kontrabasa Nicka Blacka, poslušalce dobesedno začarla v avanturiste, ki so želeli, da se čustveno potovanje telepatske povezanosti nikdar ne konča. Neskončnost vesolja je šele zdaj dobila pomen in predvsem željo, ki z vrnitvjo nazaj nima nič skupnega.
Bobni kot ritem mašina
Pri poustvarjanju zvokov elektronike je prednjačil bobnar Rob Turner, ki je z različnimi tehnikami bobnanja igral od drum'n'basa, breakbeata, housea, trancea pa vse do downtempa pri čemer bi poslušalca z zaprtimi očmi prepričal, da gre za elektronsko ritem mašino, ki takšne podlage ritma ustvarja zgolj s pritiskom na gump. Turner ni stiskal na gumbe, ampak je s palicami vlekel po činelah, s prsti in nohti ter palčkami po bobenskih opnah, zraven pa tresel s kraguljčki in nežno udarjal po železnih posodicah, ter tako igranje bobnov dvignil na popolnoma drug nivo, kjer si elektrinžinerji pulijo lase in preklinjajo človeško genijalnost.
Publika, ki je včeraj v avditoriju celo plesala in med vsakim komadom glasno podpirala fuzijo ala GoGo Penguin, pa je včeraj po stoječih ovacijah, preklinjala predvsem konec koncerta. Resnično težko bo izpostaviti vrhunec letošnjega Festivala Lent.
