Obnova Lenta se naposled zaključuje. Dela, ki bi se prvotno morala končati aprila lani, so se zavlekla vse do konca januarja letos.
Na Mestni občini Maribor pojasnjujejo, da se dela vendarle zaključujejo.
»Po vseh informacijah, ki jih imamo iz projektne pisarne in gradbišča, se bodo dela končala do konca meseca, ko se bi naj izvajalec z gradbišča v celoti umaknil,« je pojasnil Samo Peter Medved, podžupan Mestne občine Maribor.
Ob tem se mnogi sprašujejo, kaj bo s prometno ureditvijo Lenta in če bo ta znova prevozen. Čeprav na občini še niso sprejeli odločitve, so s strani izvajalcev analiz na mizi novi predlogi.
Kam se je v času del preusmerilo povprečno skoraj 9000 vozil dnevno?
Podjetje Swiroo je v sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo ter podjetjem Nigrad izvedlo analizo prometnih obremenitev v času del na Lentu. Damijan Ferk je razkril rezultate, ki bodo temelj za odločitev glede prometne ureditve Lenta v prihodnje.
Podatki so se beležili na 15 števnih mestih v mestu od januarja 2020 do oktobra 2023. Štetje je potekalo tako ročno, kot tudi s pomočjo videokamer in umetne inteligence ter s cestnimi zankami.
Še pred pandemijo covid-19 je prometna obremenitev Lenta na povprečni delovni dan znašala skoraj devet tisoč vozil – od tega jih je približno tretjina imela cilj na Lentu samem.
Največja dodatna obremenitev ob zapori je, pričakovano, doletela Razlagovo/Krekovo ulico (do 15.000 vozil dnevno), sledijo pa Mladinska/Maistrova, Cankarjeva in Prešernova ulica.
Promet se je preusmeril tudi na desni breg Drave, kjer je zaporo Lenta najbolj občutil Koroški most, posledično pa tudi Pobreška cesta, Valvasorjeva ulica in Stari most.
Kakšna bo prometna ureditev Lenta v prihodnje?
Ker v času gradbene zapore na območju Lenta po besedah Damijana Ferka ni bilo zaznati večjih prometnih kolapsov skozi celotno leto, predlaga popolno zaporo za osebni promet z izjemo stanovalcev, dostave in avtobusa.
Ob tem je potrebna uvedba cone za umirjen promet, več parkirnih mest na obrobjih zapore ter dodatna analiza najbolj obremenjenih križišč.
»Če se bi promet odprl, se naj odpre enosmerno in sicer v smeri od vzhoda proti zahodu,« je jasen Ferk.
K predlogu botruje tudi dejstvo, da je bila od leta 2019 do 2023 zabeležena rast uporabnikov javnega potniškega prometa za približno 12 odstotkov, zaradi širitve in optimizacije linij pa si na Mestni občini Maribor v prihodnje prizadevajo še večjo rast.
Nekoliko avtomobilov je s ceste »odvzel« tudi mariborski sistem za izposojo koles MBajk, ki je v preteklem letu beležil več kot pol milijona voženj s kolesi. Število uporabnikov se je tako v primerjavi z letom 2022 povečalo za približno sedem odstotkov.
