Avtomobilska industrija svoje lovke ponovno širi v državah bivše Jugoslavije.
Dve mesti, ki zaostajata v razvoji in ju lahko odreši avtomobilska industrija: Maribor in Čakovec. Medtem ko se pri nas v občini Hoče - Slivnica pripravlja vse za prihod avtomobilskega mogotca Magna Steyr iz Gradca, pa slovenski podjetniki svojo proizvodnjo širijo na Hrvaškem. Že spomladi 2017 namerava slovensko podjetje LTH Autcast pričeti z gradnjo tovarne avtomobilov v Poslovnem parku Međimurje v hrvaškem Čakovcu.
Sever Hrvaške bo zacvetel ob novih avtomobilskih obratih
Zemljišče, veliko malo več kot 29 tisoč kvadratnih metrov, se prodaja za 670.300 evrov, edini interesent za nakup pa je škofjeloško podjetje LTH Autcast. Gre za proizvajalca avtomobilskih aluminijskih odlitkov za Anvis, Audi, Autoliv, Mercedes, BMW, Continental, Getrag, RTW, Valeo, Wabco in nekatere druge. V tovarni bi naj zaposlili okoli 150 ljudi, ki bi bili plačani več, kot znese povprečna plača v tem predelu. V škofjeloškem podjetju so po pisanju portala emedjimurje.rtl.hr zainteresirani za nakup dodatnega zemljišča, na katerem bi razširili svojo proizvodnjo.
A to še ni vse. Varaždinski župan Predrag Štromar ima vizijo gradnje veletovarne avtomobilov v eni izmed štirih župnij severne Hrvaške - ali pa v več kot eni. Zaveda se, da bo gradnja le ene tovarne s proizvodnjo avtomobilov brez posamezne proizvodnje delov pretežki zalogaj, zato bi proizvodnjo razdelil med štiri županije, idejo takšne mega tovarne pa morajo pozdraviti še v vladi. Gradnjo mega tovarne na severu Hrvaške tako prepoznava kot imenitno priložnost za zaposlitev 2500–3000 ljudi.
Magna lahko odreši tudi nas
Podobna zgodba se dogaja tudi pri nas, le da ni več le ideja. Kot smo že pisali, je Magna Steyr podjetje v Sloveniji že registrirala, in sicer v Ljubljani. V občini Hoče – Slivnica v bližini letališča Edvarda Rusjana, kjer načrtuje podjetje na 100 hektarjih odpreti svoj obrat, zaenkrat največji trn peti predstavljajo kmetje, ki ne želijo prodati svoje zemlje. Gre za kar 108 parcel, a še več lastnikov. A tudi zanje država, ki je za prihod giganta že ponudila 10 milijonsko finančno injekcijo, pripravlja nov ukrep. Če svoje zemlje ne bodo želeli prodati, potem jim grozi razlastitev. Seveda pa je slednje le skrajni primer. Gre namreč za kvalitetno kmetijsko zemljo, kakršno je težko najti drugje.
Prav ta zemlja, namenjena podjetju, pa bi po besedah kmetov lahko nahranila 1500 ljudi. Pa vendar bi proizvodnja lahko dodobra rešila regijo pred socialnim propadom: zaposlitev bi namreč dobilo do 3000 ljudi.
