Čebelarstvo ni zgolj pomembno zaradi pridelave medu, ampak tudi zaradi opraševanja rastlin. Pogovarjali smo se s predstavnikom Čebelarske zveze Slovenije in si ogledali muzej čebelarstva Tigeli.
V novi oddaji Zdravje v naših rokah je televizija IDEA obiskala čebelarje in prikazala pomembnost čebelarstva. Čebelarstvo je v Sloveniji tradicionalna kmetijska dejavnost.
Trenutno je registriranih 11.293 čebelarjev, ki gojijo preko 200 tisoč čebeljih družin.
Zanimivo je, da je med produkt, ki ga najraje kupujemo pri pridelovalcih, saj čebelarji prodajo kar 80 odstotkov medu na domu.
Čebelarska zveza Slovenije je krovna organizacija čebelarjev
Janez Vencelj, podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije, je predstavil delovanje zveze. Svoj center ima zveza na Brdu pri Lukovici, v sklopu nje pa deluje 206 društev po celi državi.
Zveza organizira tudi čebelarske krožke v osnovnih in srednji šolah, kjer mladim skušajo približati čebelarjenje.
Naša kranjska čebelica
Naša avtohtona sorta čebel je kranjska sivka, ki je druga najbolj razširjena vrsta čebel na svetu. Kranjska sivka je tudi zakonsko zaščitna in slovenski čebelarji lahko uporabljajo zgolj njo.
»Čebela je za ekosistem zelo pomembna, saj skrbi za opraševanje rastlin. Vsaka tretja žlica hrane je odvisna od opraševanja čebel,« je razložil Vencelj.
Vencelj je še dodal, da je glavna naloga čebelarja skrb, da čebele sploh preživijo. Večina čebel v Evropi ne bi preživelo brez pomoči čebelarjev.
Sploh v deževnem vremenu, kot je letos, je ključno čebele hraniti s sladkorno vodo, da sploh preživijo.
Ekološka nota
Čebelarji pa skrbijo tudi za naravo in ekosistem s sajenjem medovitih rastlin. Letos se je več kot 500 čebelarjev iz cele države udeležilo velike akcije na Krasu, kjer so sadili rastline na pogoriščih lanskega požara.
V okviru čebelarske zveze deluje tudi javno svetovalna služba, ki skrbi za izobraževanje čebelarjev, svetovanje glede hrane, pripravo čebelarske zakonodaje ter tudi za promocijo čebelarstva in čebelarskega turizma.
Bodite pozorni na poreklo
Vencelj je opozoril na ponaredke, ravno pred kratkim so v Luki Koper našli več kot sto ton ponarejenega medu. Pri ponaredkih gre predvsem za mešanico različnih sirupov in sladkanih vod.
Najbolje je, da med kupujemo pri lokalnem čebelarju, saj morajo vsi registrirani čebelarji v Sloveniji upoštevati stroge predpise.
Pobude in izzivi
Čebelarska zveza je že leta 2018 ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predalo pobudo, da naj se na embalaži medu označuje dežela pridelave, pri mešanicah medu, pa naj se pripiše odstotek posameznih držav.
Pobuda je bila uspešna, slovenska ministrica za kmetijstvo, je pobudo tudi predstavila v evropskem parlamentu.
»Prvi in ključni izziv je, da poskrbimo, da čebela preživi,« je glede prihodnjih izzivov jasen Vencelj.
Ideja o čebelarskem turizmu v Prlekiji
Družina Tigeli iz Krapja poleg Veržeja se ukvarja s kmetijstvom, čebelarstvom in čebelarskim turizmom. S pomočjo učnega čebelnjaka skušajo obiskovalcem približati delovanje čebel in pridelovanje medu.
Trenutno imajo 130 čebeljih družin v dveh stacionarnih čebelnjakih in treh prevoznih enotah, nam je dejala Dragica Tigeli. Idejo o čebelarskem turizmu je imel že njen oče.
Dragica in njen mož sta se z medičarstvom začela ukvarjati leta 2002, leta 2005 pa tudi uradno registrirala dejavnost.
Pod čebelarski turizem šteje poleg pridelave in prodaje medu, še čebelarski muzej, učni čebelnjaki, medoviti vrtovi in vodeni ogledi za skupine.
»Vpeti smo vsak dan in cel dan v čebelarstvo. Kadar nismo pri čebelah, smo z našimi gosti,« o svojem poklicu, ki je poslanstvo, je dodala Tigeli.
Številna priznanja in muzej
Za pridobitev certifikata za čebelarski turizem so potrebna številna ocenjevanja, čebelarstvo Tigeli je dobilo celo najvišjo oceno, to so tri čebelice.
Na sejmu Agra v Gornji Radgoni je njihov akacijev med dobil tudi najvišje zlato priznanje, s čimer so postali državni prvak leta 2015. Dobili pa so tudi kar nekaj srebrnih in bronastih medalj.
Prava zanimivost je čebelarski muzej. Gre za velik, osmerokoten čebelnjak na prostem, ki ga je izdelal mizarski mojster Pok iz Tišine leta 1923.
Vse je odvisno od vremena
Velik vpliv na čebelarstvo ima seveda vreme. Ko sta pomlad in poletje topla in sončna, je veliko medu, ko je bolj deževno vreme pa precej manj.
»Čebelarji smo odvisni od vremena, kakršnega imamo, takšna je tudi količina medu,« je še dejala Dragica Tigeli.
Kot je razložila, se samo od čebelarstva ne da preživeti, zato imajo kmetijo, na kateri je čebelarstvo dopolnilna dejavnost. Poleg medu pa ponujajo še druge izdelke, kot so medeni likerji, medenjaki, lizike in sveče.
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.
