Mariborski mestni svetniki o prijavi na razpis za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov.
Maribor je naredil pomemben korak k uresničitvi projekta energijske izrabe odpadkov. Preko podjetja EIOM, ki sta ga ustanovili Energetika Maribor in Snaga Maribor, se je minuli teden uradno prijavil na državni razpis za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. S tem se je začel formalni postopek pridobivanja koncesije.
O prijavi so bili na današnji seji seznanjeni tudi mestni svetniki.
Direktor novega podjetja EIOM in javnega podjetja Snaga Vito Martinčič poudarja, da prijava sama po sebi še ne pomeni finančnih ali pravnih obveznosti.
»V tem trenutku prijava nima nobene finančne, pravne ali druge posledice. Mi smo zdaj šele vključeni v pogajalski sistem, v strokovni dialog in v tem trenutku ni še nič odločenega,« je dejal.
Po njegovih besedah so z oddajo dokumentacije sledili sklepom mestnega sveta in strateškim dokumentom, med drugim trajnostni urbani strategiji ter strategiji prehoda v krožno gospodarstvo.
Obrat bi zagotovil konstantne nizke cene toplote
Projekt naj bi odgovarjal na sistemsko pomanjkanje zmogljivosti za obdelavo nereciklabilnih ostankov odpadkov v Sloveniji. Kot poudarjajo na občini, ne gre za nadomeščanje recikliranja, temveč za zadnjo stopnjo ravnanja z odpadki – za tiste frakcije, ki jih ni več mogoče materialno predelati.
Ocenjena vrednost izgradnje objekta za energijsko izrabo odpadkov znaša 90,98 milijona evrov brez davka na dodano vrednost. Objekt je predviden na območju Ob železnici na Taboru, začetek obratovanja pa načrtujejo leta 2034.
Ključni argument zagovornikov projekta je energetski vidik. Obrat naj bi zagotovil približno 60 odstotkov potrebne toplote za daljinsko ogrevanje in zmanjšal odvisnost mesta od zemeljskega plina.
»Ena najpomembnejših ciljev je zagotavljanje konstantne vzdržne nizke cene toplote,« je poudaril Martinčič in dodal, da bi država s tem zmanjšala tudi tveganja pri ravnanju z odpadki.
Ali je lokacija smiselna?
A projekt ima tudi glasne nasprotnike. Stojan Auer iz svetniške skupine Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti opozarja, da država ni ponudila alternativ.
»Država ni naredila niti ene resne analize, kaj namesto sežigalnic,« je dejal in dodal, da so občine postavljene pred dejstvo: »Sežigalnica in sami poskrbimo za odpadke.«
Izpostavil je tudi rast ocenjene vrednosti investicije, ki se je po njegovih besedah v nekaj letih skoraj podvojila, ter vprašanje ostankov po sežigu. Auer je med drugim omenjal celo referendum o gradnji sežigalnice v Mariboru.
Posebej kritičen je do umeščanja objekta v urbano okolje: »Če jo umeščamo v dobesedno najbolj urbani del mesta, drugega največjega mesta, potem je nekaj z nami narobe.«
K temu je prikimala tudi svetnica Lidija Divjak Mirnik, katero je še zanimalo, ali je mnenje glede projekta podal tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje ali Agencija za okolje.
Zdravje pred ceno
Podobno opozarja Tjaša Gojkovič iz Liste kolesarjev in pešcev, ki meni, da razprava prevečkrat obstane pri finančnih vidikih.
»Razprava o sežigalnici se pogosto začne in konča pri ceni. Cena pri stroških izvoza odpadkov pri podražitvah in pri negotovosti na trgu. To so pomembna vprašanja. Toda prvo vprašanje mora biti, kakšen bo vpliv na zdravje,« je poudarila.
Po njenih besedah v Sloveniji zaradi onesnaženega zraka vsako leto prezgodaj umre okoli 1.300 ljudi.
»To niso abstraktne številke, to so konkretna življenja. In čeprav ima Maribor nekoliko boljši položaj kot Ljubljana, smo še vedno med bolj onesnaženimi urbanimi območji v Evropi.«
Po njenih besedah vsak sežig pomeni emisije, zato je potrebna izjemno resna in neodvisna presoja vplivov na zdravje. Večina svetnikov je poudarila, da bo ob projektu potrebna transparentnost in pa dobra informiranost javnosti.
Župan ob morebitni realizaciji projekta zagotovil civilni nadzor
Na nekatere izpostavljene pomisleke se je odzval tudi župan Saša Arsenovič. Poudaril je, da Maribor nereciklabilne odpadke že danes pošilja drugam, kjer jih sežgejo, pri tem pa mesto plačuje vedno višje cene.
»Mi imamo problem, da trenutno odpadke, ko smo jih ločili in ostane en del, ki ga ni možno reciklirati, odvažamo po vedno višji ceni nekam drugam, kar vpliva na ceno na položnici. In vseeno se tam na koncu sežgejo in ta zrak se vrne k nam,« je dejal.
Po njegovih besedah želi mesto prevzeti del odgovornosti: »Želimo biti del rešitve.«
Ob tem je zavrnil trditve, da Evropa takšnih projektov ne podpira, in razkril, da potekajo redni pogovori z evropsko razvojno banko, ki bi po njegovih besedah »z velikim veseljem financirala tovrstno energijsko izrabo odpadkov«.
Izpostavil je tudi energetski vidik. Maribor ima razvit sistem daljinskega ogrevanja, na katerega je priključena približno tretjina prebivalcev. Z energijsko izrabo odpadkov bi lahko zagotovili lokalni vir toplote in zmanjšali odvisnost od drugih.
Ob tem je napovedal, da bo ob morebitni realizaciji projekta zagotovljen civilni nadzor, kot je to praksa v drugih mestih. Mestni svet naj bi izbral predstavnika, ki bo zastopal del civilne družbe. Zagotovil je, da bodo z javnosti skozi celoten proces transparentni in jo informirali.
»Ko bomo imeli pozitivno okolijsko dovoljenje s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, gre absolutno v javno razgrnitev in bo vključena širša javnost. V okviru holdinga izdelujejo tudi posebno komunikacijsko strategijo,« je še pojasnil Martinčič.
Dodal je še, da so naprave za energijsko izrabo odpadkov pod najstrožjim nadzorom, že v procesu načrtovanja pa bo izvedena celovita presoja vplivov na okolje. Objekt bo po besedah Martinčiča zgrajen v trenutno degradiranem okolju, zato je zaradi njega pričakovati izboljšanje stanja tega dela mesta.
