S prijavo na državni razpis za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov se je začel formalni postopek pridobivanja koncesije.
Maribor se je tudi uradno prijavil na državni razpis za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, s čimer se je začel formalni postopek pridobivanja koncesije.
Projekt Energijske izrabe odpadkov, o katerem v mestu razmišljajo že od leta 2019, naslavlja sistemsko pomanjkanje zmogljivosti za obdelavo nereciklabilnih ostankov odpadkov v Sloveniji, a ne nadomešča recikliranja, temveč predstavlja zaključno fazo hierarhije ravnanja z odpadki za tiste tokove, ki jih ni več mogoče materialno predelati.
»Gre za odločne in pomembne korake k sistemski rešitvi problema, s katerim se sooča celotna Slovenija,« je poudaril župan Saša Arsenovič.
Kot primer dobre prakse je navedel že delujočo sežigalnico v Celju, kjer imajo posledično nižjo ceno ogrevanja. Za Maribor je po njegovih besedah bistveno, da bi s takšnim projektom pridelali več energije doma, zmanjšali količine odpadkov ter tveganja, povezana z njihovim skladiščenjem, hkrati pa zagotovili bolj predvidljive in nižje cene za odjemalce.
»Če bi tak objekt stal že danes, bi bile nižje tako cene ravnanja z odpadki kot tudi ogrevanja gospodinjstev,« je dodal župan.
Manjkajoči del v hierarhiji ravnanja z odpadki
Direktor Javnega holdinga Maribor Andrej Rihter je poudaril, da so pritiski na odvoz odpadkov v zadnjem obdobju izjemni, tako s stroškovnega vidika kot glede vprašanja, kam z njimi, saj jih v Sloveniji ni mogoče odlagati.
»To pomeni, da nas trenutno rešuje predvsem tujina, zato smo izjemno veseli, da je vlada Republike Slovenije objavila razpis, na katerega smo se tudi prijavili. O tem projektu ne razmišljamo zadnjih nekaj mesecev, temveč že od leta 2019,« je pojasnil Rihter.
Dodal je, da je Slovenija na področju reciklaže med najboljšimi v Evropski uniji, vendar ostaja odprto ključno vprašanje, kaj storiti s tistim delom odpadkov, ki jih ni več mogoče reciklirati.
»Ta del nam še manjka in želimo si, da bo tudi izveden,« je dejal Rihter.
Zaradi zagotavljanja preglednosti so v okviru holdinga ustanovili posebno podjetje EIOM, ki naj bi skrbelo za transparentno vodenje projekta, v katerega bodo vključeni tudi širša in strokovna javnost.
Zmanjšana odvisnost in stabilne cene
Na problem kopičenja odpadkov je opozoril tudi direktor podjetja Snaga Vito Martinčič, ki je hkrati tudi direktor nove družbe EIOM. Izpostavil je, da je Snaga Maribor edino komunalno podjetje v Sloveniji, ki nima svoje deponije in je zato v celoti odvisno od zunanjih prevzemnikov.
Opozoril je, da se je takšen sistem v preteklem letu izkazal za zelo tveganega, saj so države v tujini začele zapirati meje za prevzem odpadkov, kar je povzročilo izjemno rast cen in hkrati tudi veliko kopičenje odpadkov
»S tem projektom ne rešujemo samo cene, temveč tudi kopičenje odpadkov. V zadnjih letih smo bili priča velikim požarom v Lenartu, Puconcih in drugod, pri čemer se sproščajo izjemno nevarne snovi, saj gre za nekontrolirano izgorevanje,« je dejal.
Energetski vidik projekta je izpostavil tudi direktor Energetike Maribor Jože Hebar, ki poudarja, da daljinsko ogrevanje potrebuje razpršen, okolijsko sprejemljiv in cenovno stabilen vir. Spomnil je, da je bila na ravni države sprejeta politična odločitev o postopnem opuščanju zemeljskega plina, zato je treba strukturo virov daljinskega ogrevanja ustrezno razogljičiti.
»Zmanjšali bi uvozno odvisnost, tveganja dviga cen zemeljskega plina in hkrati šli na pot razogljičenja.«
Strokovno podporo projektu je izrazil tudi profesor Niko Samec s Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru. Poudaril je, da gre za preverjene in uveljavljene tehnologije, ki jih v tujini uporabljajo že desetletja in so podvržene najstrožjim okolijskim standardom.
Podpis koncesijske pogodbe predvidoma konec leta
Martinčič je še pojasnil, da je sedaj prvi korak preverjanje uspešnosti vloge. Če bo ta pozitivno ocenjena, sledijo pogajanja z državo, podpis koncesijske pogodbe pa sogovorniki pričakujejo konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta.
Nato pa Maribor čaka sedemletno obdobje do začetka delovanja objekta, pri čemer odgovorni obljubljajo popolno vključenost javnosti.
Vrednost samega obrata za energetsko izrabo odpadkov je ocenjena na okoli 90,8 milijona evrov, dodatna vlaganja pa bodo potrebna še za skladiščenje in morebitno mehansko-biološko obdelavo odpadkov. Projekt bodo financirali predvsem iz lastnih sredstev in zadolževanja na trgu, sogovorniki pa upajo tudi na podporo države.
