Andrej Majer, ustvarjalec blagovne znamke Andi Mandi, v javnem zapisu opozarja na težaven dostop do odločevalcev, prazne poslovne prostore v mestu in po njegovem mnenju premajhno podporo malim ustvarjalcem v Mariboru.
Mariborski ustvarjalec Andrej Majer je na družbenem omrežju Facebook objavil javno pismo, v katerem je opozoril na, kot pravi sam, razkorak med javno podobo Maribora kot mesta razvoja in sodelovanja ter dejanskimi izkušnjami posameznikov, ki svojo dejavnost gradijo brez institucionalne podpore.
Majer pod blagovno znamko Andi Mandi izdeluje unikatne izdelke, svojo dejavnost pa je, kot poudarja, začel graditi iz nič, z delom na ulici in prodajo na tržnici.
»Gre za popolnoma realen, 'organski' način razvoja, ki temelji na pridnem vsakodnevnem delu, stiku z ljudmi in dejanskem povpraševanju,« je zapisal.
Večkrat poskušal vzpostaviti dialog z občino
V javnem pismu je poudaril, da je večkrat poskušal vzpostaviti stik z Mestno občino Maribor in zaprosil za sestanek z županom ter pristojnimi službami, vendar pozitivnega odziva po njegovih besedah ni prejel.
Zapisal je, da je ob osebnem obisku občine izvedel, da sestanek z županom ni mogoč, čeprav je bila na spletni strani občine objavljena možnost naročanja na termin preko obrazca.
»Po mojem opozorilu, da gre za zavajajočo informacijo glede možnosti prijave na sestanek z županom, je bil obrazec za prijavo na sestanek z županom v zelo kratkem času odstranjen s spletne strani,« je navedel.
Po njegovem mnenju takšne izkušnje ustvarjajo vtis, da je neposreden dostop občanov do odločevalcev omejen.
Opozoril tudi na prazne poslovne prostore v mestu
Majer je v zapisu opozoril tudi na prazne poslovne prostore v mestnem središču, ki po njegovem mnenju predstavljajo zamujeno priložnost za razvoj lokalnega ustvarjalništva in rokodelstva.
Kot primer je navedel objekt na Grajskem trgu nasproti gradu, kjer so prostori po njegovih besedah že dlje časa prazni. »Namesto da bi se ti prostori aktivirali z začasnimi, fleksibilnimi modeli najema za male ustvarjalce, ostajajo zaprti in mrtvi,« je zapisal.
Ob tem meni, da mesto s tem izgublja priložnosti za oživljanje mestnega jedra, podporo lokalni ekonomiji ter razvoj ustvarjalnih dejavnosti.
»Mesto postopoma izgublja svojo razvojno moč – ljudi same«
V javnem pismu se je dotaknil tudi participativnega proračuna in drugih mehanizmov sodelovanja občanov, za katere meni, da pogosto ostajajo predvsem pri zbiranju idej brez dejanskega vključevanja predlagateljev v izvedbo projektov.
Opozoril je še na širše družbene izzive v mestu, med njimi socialne stiske, občutek odtujenosti in zasvojenosti.
»Maribor ima ljudi, ki delajo, ustvarjajo in želijo prispevati k razvoju in življenju mesta. Vprašanje zato ni, ali obstaja potencial, temveč zakaj ga sistem tako težko prepozna in vključi v dejanske procese odločanja in izvedbe,« je zapisal.
Svoje pismo je zaključil z mislijo, da mesto brez posluha za »male ljudi« izgublja svojo temeljno razvojno moč.
»Če se ustvarjalnost, delo in pobuda ljudi v praksi ne morejo povezati z institucionalnimi možnostmi, potem mesto postopoma izgublja svojo najbolj osnovno razvojno moč – ljudi same,« je dodal.
Pod njegov zapis se je odzvala tudi Lidija Divjak Mirnik, ki je zapisala, da bo javno pismo posredovala Uradu za gospodarstvo Mestne občine Maribor.
