Do smrti pri odpravljanju posledic žledoloma naj bi prišlo zaradi neupoštevanja pravil

| v Lokalno

Za smrt Nejca Mesariča, ki je tri leta nazaj umrl med odpravljanjem posledic žledoloma, bi naj bil odgovoren Franc Kešpert.

Nejc Mesarič je februarja tri leta nazaj odšel pomagat odpravljat posledice žledoloma, a se iz službe ni vrnil živ.

Kot poroča časnik Večer, tožilstvo 59-letnemu Francu Kešpertu iz podjetja Elektro Maribor očita odgovornost za smrt 20-letnega Nejca Mesariča, ki je v zaselku Rep na Bistriškem Pohorju umrl med odpravljanjem posledic žledoloma.

Tožilec je prepričan, da Kešpert na terenu ni dosledno upošteval niti enega izmed petih zlatih varnostnih pravil, potrebnih pri delu z električnimi napravami, zato mu očita kaznivo dejanje ogrožanja varnostni pri delu iz malomarnosti, za kar je predpisana kazen do osem let zapora.

Obtoženi pravi, da ni odgovoren za fantovo smrt

Nejc Mesarič je takrat utrpel električni udar, umrl je namreč zaradi zastoja srca in paralize življenjsko pomembnih centrov za dihanje in delovanje srca.

Obtoženi Franc Kešpert sicer dogodek obžaluje, očitke tožilstva, da je zaradi ogrožanja varnosti pri delu odgovoren za Mesaričevo smrt, pa odločno zanika. Pravi, da ni odredil dela, ker za to ni imel pisnega naloga, piše Večer.

Miran Horvat, vodja službe za meritve in zaščito pri Elektru Maribor, je dejal, da so mesec po nesreči ugotovili, da je bila napaka na pogonskem polu odklopnika na ločilnem mestu 001 Kostanjevec. Čeprav je bil odklopnik izklopljen, je prevajal električni tok.

"Napaka je bila mehanska, nemogoče je, da bi jo povzročil človek," je še dodal Horvat.

Spregledanih pet zlatih pravil

Ladislav Krošel, referent za varstvo in zdravje pri Elektru Maribor, pa meni, da bi se tragedija ob upoštevanju petih zlatih pravil preprečila, da bi ozemljitev in kratkostično povezovanje naprej Nejcu Mesariču verjetno rešila življenje, še poroča Večer.

Februarja 2014 zaposleni menda niso upoštevali pet zlatih varnostnih pravil, ki določajo, da je treba najprej poskrbeti za izklop in vidno ločiti naprave pred napetostjo z vseh strani. Potem bi bilo potrebno preprečiti ponoven vklop, kar bi v konkretnem primeru pomenilo zavarovanje odklopnika na ločilnem mestu s ključavnico. Tretji korak pa zajema preverjanje in ugotovitev breznapetostnega stanja z instrumenti, sledi ozemljitev in kratkostično povezovanje naprav, na koncu pa je treba ograditi mesta dela od delov, ki so pod napetostjo.

Preberite še

Komentarji

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kronika

Vse v Kronika

Kultura

Vse v Kultura