Člani delovne skupine za poplave ob reki Dravi so zaman čakali predstavnike države v delovni skupini za poplave ob reki Dravi, saj se je sestanka udeležil le predstavnik s kmetijskega ministrstva, ki sicer ni član skupine.
Redni sestanek skupine je sicer predviden 5. decembra v Ljubljani, a so že pred tem želeli na terenu pokazati, kaj se zgodi že pri ne tako drastičnih in visokih pretokih kot leta 2012.
Tudi tokrat milijonska škoda na kmetijskih površinah
Iz leta v leto so razmere slabše, kmetovanje ob Dravi pa postaja nemogoče. To se je pokazalo tudi ob zadnjih poplavah, ko se je Drava razlivala večinoma razlivala v manjšem obsegu. Kjer je še pred dnevi bila najrodovitnejša zemlja, je le še mulj in prod.
Tudi tokrat mogoče govoriti o milijonski škodi na kmektijskih površinah, saj se je pod vodo znašlo skoraj tisoč hektarjev najboljših zemljišč.
Kmetovalec iz Zlatoličja in sopredsedujoči Civilne iniciative Poplave ob reki Dravi Darko Dobnik tu obdeluje zemljo, odkar pomni. Letos je pridelal le škodo.
»To se nam dogaja od 2012 ... Ob vsakem malo večjem pretoku,« opozarja in dodaja, da včasih Drava ni bila nevarna vse do 1200 ali 1500 kubičnih metrov na sekundo pretoka. Zdaj škodo povzroča že pri 600 kubičnih metrih na sekundo.
Samo na svojih zemljiščih je ob zadnjem velikem pretoku Drave 'pridelal' štiri hektarje povsem degradiranih kmetijskih površin.
»Kmetijci se borimo za vsak hektar kmetijske zemlje, tukaj pa nam Drava odnaša vsako leto kar nekaj hektarjev, tako da so potrebni urgentni ukrepi in res pogledati, kaj je narobe z reko Dravo,« opozarja Andrej Reberšak iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj.
Med leti 2012 in 2018 je bila škoda ocenjena na skoraj 96,5 milijona evrov, zato je nedopustno, da ne bi ukrepali in sanirali stanja, še opozarja Reberšak. Pri tem podpirajo celovit pristop in temeljito študijo za zagotovitev pretočnosti reke pri vsaj 1500 kubični metrih.
Načrta za odstranjevanja toksičnega mulja ni
Drava pa z muljem in prodom na kmetijske površine prinaša še nekaj. Toksične sedimente, ki jih reka nosi s seboj in nekje na svoji poti odloži.
»Predvsem pa na območjih, kjer stoji dan, dva ali pa več, se ti sedimenti prav gotovo odložijo, voda sama pa vsebuje še številne druge primesi, ki so lahko v kmetijski pridelavi predvsem v smislu toksikacije izredno občutljive,« je jasen Stane Klemeničič iz Kmetijskega zavoda Maribor.
Načrta za odstranjevanja toksičnega mulja ni, prav tako še ni politične volje za ureditev večje pretočnosti stare struge reke Drave.
»Kar pa mislim, da je slabo za državo, ker je bolje, da ta denar vložimo v sanacijo v neke dolgoročne ukrepe, kot pa v plačevanje odškodnin,« dodaja vodja delovne skupine in dupleški župan Mitja Horvat.
Kmetje imajo namreč dovolj, napovedujejo državljansko nepokorščino in tožbe proti državi. Prepričani, da sicer ukrepov ne bo, dokler ne bodo ogrožena človeška življenja.
Starejše novice
