Kolesarjenje v službo ni več le rekreaciji, v pobudo že skoraj 2000 Slovencev
V Mariboru so danes predstavili peto izvedbo vseslovenske pobude Polni zagona kolesarimo v službo, ki spodbuja zaposlene, da avtomobil za vsakodnevno pot na delo zamenjajo za kolo.
Organizatorji poudarjajo, da pobuda presega rekreativno kolesarjenje in postaja del širših sprememb na področju mobilnosti, zdravja in urejanja mest.
Letošnja izvedba posebej izpostavlja vlogo delodajalcev, odziv pa je po besedah organizatorjev izjemen.
V prvem tednu se je prijavilo skoraj 2000 kolesarjev in 130 delodajalcev, kar je dvakrat več kot v enakem obdobju lani.
Posamezniki, ekipe in podjetja se lahko v sedemtedenski izziv še vedno vključijo preko spletne strani projekta.
Vajgl: »Kolesarjenje mora iz rekreacije postati del vsakodnevne rabe«
Državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl je poudaril, da država v zadnjih letih sistematično vlaga v razvoj trajnostne mobilnosti.
»V zadnjih sedmih letih smo v državi zgradili preko 500 kilometrov kolesarskih cest,« je povedal.
Po njegovih besedah je največji izziv prav sprememba vsakodnevnih potovalnih navad. »Ta premik kolesarjenja iz območja rekreacije v območje vsakodnevne rabe je tisti, ki ima največ okoljskih in tudi zdravstvenih učinkov,« je dejal.
Izpostavil je tudi vlogo delodajalcev, ki po njegovem pomembno vplivajo na navade zaposlenih.
»Ko se sam zjutraj pripeljem s kolesom v službo, namesto da bi stal v gužvi v avtomobilu, pridem veliko bolj poln zagona za delovne potrebe,« je dodal.
Nizozemska veleposlanica: »Kolesarjenje dobesedno ustvarja bogastvo«
Na dogodku je sodelovala tudi veleposlanica Kraljevine Nizozemske Janneke Cecilia Vrijland, ki je poudarila, da je kolesarjenje veliko več kot prometna politika.
»Kolesarjenje dobesedno ustvarja bogastvo,« je povedala.
Ob tem je navedla podatke raziskav, po katerih kolesarjenje na Nizozemskem letno prepreči okoli 6500 prezgodnjih smrti, prebivalci pa zaradi rednega kolesarjenja v povprečju živijo približno pol leta dlje.
Maribor je označila za mesto z odličnimi možnostmi za razvoj kolesarske kulture.
»Maribor ima lastnosti uspešnih kolesarskih mest: močan občutek skupnosti, kompaktno urbano okolje in bližino med soseskami, delovnimi mesti in šolami,« je dejala.
Arsenovič: »Promet ni samo avto in avtobus«
Mariborski župan Saša Arsenovič je poudaril, da mesto postopoma spreminja prometno politiko in daje več prostora pešcem ter kolesarjem.
»Promet ni samo avto in avtobus, ampak je promet tudi pešec in kolesar,« je povedal.
Izpostavil je, da so v zadnjih letih uredili nove kolesarske poti in širili sistem Mbajk.
»1,6 milijona izposoj je bilo do zdaj že opravljenih,« je dejal.
Po njegovih besedah želi Maribor postati bolj zeleno, aktivno in zdravo mesto.
Kolesarji opozarjajo na infrastrukturo in varna parkirišča
Predsednik Mariborske kolesarske mreže Žiga Ozvaldič je opozoril, da uporabniki pričakujejo predvsem bolj povezane in varnejše kolesarske poti ter več varnih parkirišč za kolesa.
»Sporočila kolesarjev so precej jasna in enotna: potrebujemo bolj povezane in udobne kolesarske poti, predvsem pa več varnih parkirišč in kolesarnic,« je dejal.
Kot primer dobre prakse je izpostavil Kolesodvor pri železniški postaji, kjer zaradi velikega zanimanja že vodijo čakalno listo.
Brezplačne popravljalnice koles tudi v Mariboru
Organizatorji bodo v okviru pobude pripravili tudi mobilne popravljalnice koles po Sloveniji.
V Mariboru bo brezplačna popravljalnica 28. maja na Trgu Leona Štuklja med 13. in 19. uro.
Nela Halilović iz IPoP – Inštituta za politike prostora je ob tem poudarila, da želijo s pobudo normalizirati prihod v službo s kolesom.
»Sami izbiramo, kako začeti dan. Izberimo kolo,« je dejala.
