Številni Mariborčani kar dnevno migrirajo v Ljubljano. A če želimo tja prispeti z vlakom, je treba vstati kar nekaj ur prej.
Če v Ljubljani začnete z delovnikom ob 7. uri, morate na regionalni oziroma potniški vlak v Mariboru stopiti kar ob 3.15. Nato pa na cilju počakati še slabi dve uri, ko bi raje upal na tisto sicer nezaželeno zamudo vlaka. Nič boljše ni, če začnete ob 8. uri, saj je potemtakem treba na vlaku sedeti že ob 4.20, da prispete v Ljubljano ob 7.05.
Samo do Celja traja pot eno uro, medtem ko je treba na vlaku vse do slovenske prestolnice preždeti med dve in pol do tri ure.
Najhitrejši vlak potuje več kot dve uri
K sreči je tukaj še ICS vlak (InterCity Slovenija), ki prvi zjutraj pelje ob 5.40 in vas na ljubljanski železniški postaji odloži 15 minut pred osmo. Potovalni čas tako obsega zgolj dve uri in pet minut, medtem ko naslednji odpelje iz Maribora šele ob 10.48.
Težava pa ni le v času, temveč tudi v ceni, ki ni nikakor kompatibilna s storitvijo. Za vozovnico za tovrstno relacijo je namreč treba odšteti 9,56 evra, popust imajo otroci med 6. in 12. letom (4,78 €), s kartico ugodnosti pa tudi mladi do 26. leta ter starejši in upokojenci (6.69 €).
Pogosti prevozi, delitev stroškov ... in zastoji
Čeprav je avtomobil najlagodnejša ideja, pa jo marsikdo odvrže, ko pa je treba za pot do prestolnice in nazaj napolniti rezervoar za povprečnih 25 evrov. Zato so mladi presedlali na spletno platformo Prevoz.org, ki jo je izdelala skupina danes že diplomiranih študentov računalništva in družboslovja ter je namenjena pomoči pri koordinaciji prevozov znotraj Slovenije. Prevozniki tam ponujajo precej 'ugodnejšo vozovnico' in ne le, da je prihranjeno okolju, z delitvijo stroškov je prihranjeno tudi tistemu, ki plača gorivo.
Za soboto, ki večkrat velja za manj obetavno, je bilo samo do 8. ure zjutraj moč najti več prevoznikov, ki peljejo do Ljubljane, težava pa ga ni najti niti za nazaj - ta je na voljo skoraj vsako uro.
Ponudnik prevoza tako objavi oglas, v katerem zapiše kraj odhoda in prihoda, datum in čas, število oseb, ki se lahko peljejo poleg, strošek, znamko avtomobila in registrsko številko ter telefonsko številko. Doda lahko tudi, če ima nezgodno zavarovanje za potnike v vozilu, če lahko ustavi na večjem kraju na poti do cilja – po dogovoru z iskalci in druge opombe (kako ga naj kontaktirajo, iz katerega dela mesta bo začel in v katerem odlagal …).
Če na cesti ni večjih ovir, nepredvidljivih dogodkov ali pa za volanom ne sedi počasen in nevaren voznik, postane pot seveda lažja, hitrejša in ob prijetnih sopotnikih celo 'krajša'.
Tako navigacija predvideva, da potujemo z avtomobilom od železniške postaje v Mariboru do tiste v Ljubljani približno uro in pol. In to za pet evrov.
Po podatkih Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo se po štajerski avtocesti do Ljubljane dnevno pelje do 45.000 vozil, a promet se le še veča. Do leta 2030 je predvidenih že 63.000 vozil oziroma 23 milijonov vozil na leto. Sedaj v enem letu po štajerski avtocesti zapelje 15,5 milijona vozil. A k nevzdržnemu stanju prispevajo tudi pogoste nesreče, ki promet na avtocesti povsem ohromijo.
50 minut med Mariborom in Ljubljano?
Čeprav v tujini posodabljajo železniško infrastrukturo in cenijo vozovnice, pa v Sloveniji na tem področju močno zaostajamo.
Tako je bila v začetku junija javnosti predstavljena državljanska pobuda 50 minut med Mariborom in Ljubljano, ki se zavzema za vzpostavitev hitre železniške povezave med dvema največjima mestoma v državi. Pobudo je podpisalo 18 mariborskih akademikov s stalnim ali začasnim bivališčem v Mariboru, ki so poklicno vezani na Ljubljano.
Podpisniki peticije podpirajo državljansko pobudo in se strinjajo z ugotovitvami, da je stanje prometne povezanosti med obema mestoma nevzdržno.
Pobuda je odprla tudi pomembno vprašanje centraliziranosti Slovenije in z njo povezan cestno-prometni kolaps, ki tiste Mariborčane, ki se vsakodnevno vozijo na delo v Ljubljano, postavlja v izrazito podrejen položaj, hkrati pa zavira politično, gospodarsko in kulturno afirmacijo Maribora.
Lista kolesarjev in pešcev podpira pobudo in jo je pripravljena razvijati v sodelovanju z akterji na državni in lokalni ravni. Državljansko pobudo podpira tudi Mestna občina Maribor.
Pobudo pa lahko podprete podpisom peticije tudi vi.
