Mariborski mestni svetniki so obravnavali občinsko celostno prometno strategijo.
Na seji Mestnega sveta Mestne občine Maribor so svetniki v prvem branju obravnavali enega ključnih razvojnih dokumentov prihodnjih nekaj let.
Gre za občinsko celostno prometno strategijo, ki bo po napovedih občine pomembno zaznamoval prometno podobo mesta do leta 2033.
Ambiciozen cilj: 60 odstotkov poti trajnostno
Kot je pojasnil vodja sektorja za komunalo in promet Matej Moharić, analize kažejo, da je mariborski prometni sistem še vedno izrazito prilagojen osebnemu avtomobilu.
»Analize so pokazale, da je naš prometni sistem še vedno preveč prilagojen osebnemu avtomobilu, medtem ko je z javnim potniškim prometom zadovoljna le tretjina naših občanov,« je dejal.
Vizija strategije je po njegovih besedah jasna. Maribor naj postane dostopno, povezano in zeleno regijsko središče, kjer so osnovne storitve varno dosegljive peš, s kolesom ali z javnim prevozom.
Najambicioznejši del dokumenta je sprememba tako imenovanega modalnega razreza potovanj. Trenutno se skoraj 70 odstotkov vseh poti v Mariboru opravi z avtomobilom, le okoli 30 odstotkov pa z drugimi, trajnostnimi oblikami mobilnosti. Cilj strategije je razmerje obrniti.
»Spremeniti želimo potovalne navade tako, da bodo trajnostne oblike mobilnosti predstavljale 60 odstotkov vseh opravljenih poti, uporaba avtomobila pa se bo zmanjšala na 40 odstotkov,« je poudaril Moharić.
Za primerjavo je navedel druga mesta. V Gradcu se z avtomobilom opravi okoli 40 odstotkov poti, na Dunaju 26 odstotkov, v Ljubljani 33 odstotkov. Maribor je tako trenutno med bolj avtomobilsko usmerjenimi mesti v regiji.
86 ukrepov v petih stebrih
Strategija predvideva 86 ukrepov, razdeljenih v pet strateških stebrov: celostno prometno načrtovanje, hoja, kolesarjenje, javni potniški promet in motorni promet.
Dokument je predstavil tudi Beno Mesarec iz Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru. Pojasnil je, da je bilo med pripravo najtežje določiti prav končni cilj glede razmerja med avtomobilskim in trajnostnim prometom.
»V delovni skupini smo razpredali o več scenarijih. V končni fazi smo se odločili za tistega, po katerem bi čez dobrih sedem let 40 odstotkov potovanj še vedno opravili z motoriziranimi sredstvi, 60 odstotkov pa z oblikami aktivne mobilnosti,« je dejal.
Scenarij sledi že sprejetemu občinskemu prostorskemu načrtu in predvideva tudi večje infrastrukturne projekte, kot so južna in zahodna obvoznica ter predor pod mestnim središčem. Prometni model po njegovih besedah kaže, da bi nova infrastruktura prerazporedila prometne tokove in razbremenila nekatere mestne vpadnice, kar bi omogočilo več prostora za pešce, kolesarje in javni prevoz.
Na področju hoje strategija predvideva vzpostavitev peš koridorjev, varnih šolskih poti in zelenih povezav. Pri kolesarjenju je načrtovana širitev omrežja, vključno s hitrimi kolesarskimi povezavami. Pomemben del ukrepov se nanaša tudi na javni potniški promet – povečanje frekvenc, izboljšanje povezav ter razmislek o podaljšanju linij v sosednje občine.
Predvidena je vzpostavitev mobilnostnih vozlišč, kjer bi se stikale različne oblike prevoza, ter prilagoditve parkirne politike, ki naj bi spodbudile zmanjšanje uporabe avtomobila.
Dokument pa ni pomemben le z vidika prometne politike, temveč tudi financiranja, saj je zakonski pogoj za kandidiranje na razpisih za evropska kohezijska in nacionalna sredstva.
Razprava: podpora, a tudi pomisleki
Razprava svetnikov je pokazala relativno široko podporo strategiji, a tudi vrsto konkretnih vprašanj.
V imenu svetniške skupine Stranka mladih – Zeleni Evrope je Igor Jurišič opozoril na povezavo z umestitvijo sežigalnice. Po njegovih besedah bo to pomenilo prihod »enormne količine tovornjakov« v mesto, zato ga zanima, ali strategija to povečano prometno obremenitev sploh naslavlja. Če ne, pričakuje, da se bo do drugega branja tovorni promet ustrezno vključil v dokument.
Župan Saša Arsenovič je odgovoril, da bodo pripravili analizo vseh tovornih vozil, ki se vozijo skozi Maribor, in ob tem upoštevali tudi predvidene dodatnie tovornjake. Ob tem je poudaril, da je na območju predvidene sežigalnice tudi železniška povezava, ki bi omogočila bolj trajnostni prevoz odpadkov in s tem zmanjšala obremenitev cest.
-
Lokalno | 5 komentarjevBomo zaradi sežigalnice v Mariboru šli na referendum?
Podpora trajnostni usmeritvi, a s pogoji
Tjaša Gojkovič iz Liste kolesarjev in pešcev je poudarila, da ne gre zgolj za še en strateški dokument, temveč za okvir, ki bo neposredno vplival na kakovost bivanja, varnost in zdravje prebivalcev.
Pozdravila je jasno usmeritev v trajnostno mobilnost in varnost najranljivejših udeležencev, a opozorila, da mora celostno prometno načrtovanje postati dejanski upravljavski mehanizem mesta – z jasnimi kazalniki, rednim spremljanjem in usklajenim izvajanjem.
Izpostavila je tudi pomen Centra mobilnosti Maribor kot konkretne podpore uporabnikom. Brez neposrednega dela z uporabniki, je dodala, tudi najboljši strateški dokumenti ostanejo le na papirju.
Brezplačni avtobusi za Mariborčane?
Zdravko Luketič iz svetniške skupine Nova Slovenija – Krščanski demokrati je razpravo usmeril tudi v finančni vidik. Spomnil je, da občina iz naslova radarjev in parkirnin ustvarja znatne prihodke, zato je predlagal razmislek, da bi imeli občani s stalnim prebivališčem v Mariboru v prihodnje brezplačen avtobusni prevoz.
Ob tem je opozoril na vsakodnevne prometne zastoje in dolge potovalne čase z javnim prevozom. Po njegovem mora biti frekvenca avtobusov takšna, da se lahko ljudje tudi pozno zvečer, denimo po obisku gledališča, vrnejo domov brez avtomobila.
Župan Arsenovič je ob tem poudaril, da je javni potniški promet za občino velik finančni zalogaj. Trenutna subvencija znaša okoli 12 milijonov evrov letno, dodatna sredstva pa so namenjena tudi za nakup novih avtobusov. Ob tem je opozoril, da država občini za prevoze upokojencev povrne približno 1,5 milijona evrov, kar po njegovih besedah ne pokrije dejanskih stroškov.
»Zelo bi si želel, da bi našli načine, da bi čim več ljudi uporabljalo javni potniški promet,« je dejal in spomnil na modernizacijo voznega parka in infrastrukture.
Cone 30, radarji in realnost na terenu
Lidija Divjak Mirnik iz Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti je opozorila, da javnih storitev ni mogoče presojati zgolj skozi strošek. Po njenem je javni potniški promet temeljna storitev, ki jo mora mesto zagotavljati.
Podprla je dokument, a poudarila, da ljudi na javnih razpravah najbolj moti redkost linij in dolgotrajnost voženj. Dokler bo potovanje z avtobusom predolgo, bodo prebivalci izbirali avtomobil.
Opozorila je tudi na slabo stanje cest in nevarne razmere za kolesarje, še posebej za manj izkušene, ter na širitev con 30 in postavitev radarjev. Po njenem mnenju je treba najprej urediti osnovno infrastrukturo in zagotoviti varne pogoje za vse udeležence v prometu, šele nato pa pričakovati večji prehod na trajnostne oblike mobilnosti.
»Mi žal nismo Dunaj, kjer imajo še kakšne druge oblike prevoza. Pri nas imamo samo avtobuse,« je dejala in dodala, da bo strategijo podprla, a ob pričakovanju, da se bodo pred izvajanjem nekaterih ukrepov odpravile ključne pomanjkljivosti sistema.
Dokument je bil na seji v prvem branju potrjen, razprava o posameznih ukrepih pa se bo nadaljevala v prihodnjih mesecih.
