Foto: Federico Fiorino
150 predlogov je prišlo na mednarodni arhitekturni natečaj za plavajoči paviljon na reki. Kako izgleda zmagovalna rešitev?

Nabrežje Drave bo kmalu obnovljeno, revitalizirano in obogateno s številnimi aktivnostmi. Tam pa bo umeščen tudi nov plavajoči oder. Za tega sta revija Outsider in Mestna občina Maribor aprila razpisali mednarodni natečaj. 

Do razpisanega roka je na natečaj prispelo 150 predlogov. Strokovna žirija je podelila tri nagrade in tri priznanja.

Med vsemi idejami so za zmagovalno izbrali zamisel Federica Fiorina.

Vse nagrajene rešitve si je mogoče ogledati na tej povezavi

Ideja paviljona se navezuje na zgodovino splavarstva

Kot izhaja iz objavljenega natečaja v reviji Outsider, se ideja plavajočega paviljona na Dravi navezuje na bogato mariborsko zgodovino splavarstva.

Reka je bila zelo pomembna za industrijski razvoj, splavarstvo pa je bila pomembna gospodarska panoga, ki je doprinesla k razcvetu Maribora.

V sezoni splavarjenja je Lent služil kot glavno pristanišče, kjer so splavarji tudi prenočili in nakupili zaloge hrane za nadaljnjo pot.

Zmagovalna ideja duhovita in enostavna

Kot so za Mariborinfo pred časom pojasnili na Mestni občini Maribor, bo paviljon postavljen na plavajoči splav. Njegova višina zaradi plovbe pod mostovi ne sme presegati štiri metre.

Zelo zaželeno je, da je čim večji del konstrukcije iz lesa in da ima streho. 

Kot je žirija natečaja napisala v utemeljitvi, zmagovalna rešitev Federica Fiorina na ta natečajna izhodišča odgovarja na duhovit in enostaven način.

Paviljon bo sestavljen iz lesenega splava in lebdečega balona

Paviljon je sestavljen iz dveh delov: plavajoče lesene platforme in lebdečega platna, ki ga napenja helijev balon. 

»Rešitev strehe je inteligentno-humorna, saj napihljiv helijev balon s platnom omogoča preseči višinsko omejitev štirih metrov,« so zapisali.

»Projekt je celovit in dobro premišljen tudi v drugih aspektih: pozicije in višine platform omogočajo nastope in predstave proti nabrežju na severni strani, medtem ko za eno višino spuščena platforma na južni strani paviljona tvori klop, s katere je mogoče opazovati reko,« so še dodali v obrazložitvi. 

Foto: Federico Fiorino

Paviljon bo mogoče umestiti na različne točke ob nabrežju

Lokacija plavajočega paviljona ni točno določena. Kot pojasnjujejo na občini, bo paviljon »mogoče umestiti na različne točke ob nabrežju, kar je odvisno od lokacije dogodkov, ki se bodo na njem odvijali.«

»Njegova izhodiščna pozicija, ki jo predvideva ta natečaj, pa je na nabrežju ob starem srednjeveškem mestnem središču - Lent,« so še dodali.

Paviljon bo namenjen različnim dogodkom in prireditvam

Program paviljona je mali oder in prostor za kontemplacijo ob reki. Kot pojasnjujejo na občini, bo primarno paviljon namenjen organizaciji manjših dogodkov in prireditev, sicer pa bo deloval kot točka oddiha, s katere se opazuje reko in staro mestno tkivo.

»Mali oder bo aktiviran predvsem v času junijskega Festivala Lent, ko ga bo mogoče uporabiti kot dodatni prireditveni oder,« so še dodali.

Komentarji (4)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Valter Pristovnik (nepreverjen)

Se popolnoma strinjam za novo vrednost na reki Dravi. Tako kot ste zapisali " Po plavajočem odru na Dravi kmalu plavajoči paviljon: mali oder in točka oddiha, moj predlog je, da se predhodno zahteva od države Slovenije, da se očisti reka Drava od strupenega mulja ! To je sicer nacionalni program ki bi ga morala država upoštevati. Vse reke v Sloveniji so državne in država je tista ki mora urediti. Naj vas samo spomnim, da se reka Drava nikoli ni fizično očistila, saj je bila reka Drava pred sto leti, čista bistra in še kopališča so bila umeščena. V reki Dravi se nahajajo ogromne količine strupenega mulja in mulj se mora odstraniti v zažgati v sežigalnici. Žal v Sloveniji nimamo sežigalnice ki bi lahko sežigali mulj. Dravske elektrarne so ga nekoč vozile na sežiganje v Avstrijo. Ker je bila zadeva predraga so strupeni mulj pričeli zasipavati ob obrežju reke Drave. Primer pred Dravski elektrarni Maribor in kjer danes raste trava ki trikrat hitreje raste zaradi velike količine, svinca in drugih snovi ki se nahajajo v mulj. Poznam zelo dobro primer ko so delali raziskave v reki REN. Poizkus je bil, da so uredili vrtnarijo in na mulju sadili vrtnine. Ugotovili so, da je vrtnina trikrat hitreje uspevala. Rezultat je bil, da je mulj v reki REN strupen in so takoj prenehali z raziskavami. Končni rezultat je bil, da je potrebno mulj v reki REN sežgati. Pri nas v Sloveniji bi morali obvezno ob gradnji sežigalnice v Ptuju obvezno programirati sežigalnico poleg blata tudi mulj. Re pa je, da je to nacionalni program cele Slovenije oz. za vse reke. V tem primeru bi se morali pogovarjati tudi z predstavniki iz Avstrije, kako skupaj odpraviti strupeni mulj iz reke Drave. Ko bi vse to uredili, bi imeli čisto reko kot nekoč in s tem pridobili čisto okolje in prostor.

SLO (nepreverjen)

Zmagovalec natečaja-paviljona je zagotovo tujec. Meni ta streha deluje kot ena velika šiptarska čepica.

Stane33 (nepreverjen)

Totekofska govna si zaslužite točno tako šiptarsko čepico na Dravi.

Zvonimir (nepreverjen)

Raje prej poskrbite, da uredite vodovod Razvanjcanom!

Starejše novice