Slika je simbolična.
V današnjem času tipkanje in drsenje s prsti po zaslonih vse bolj izpodriva pisanje z roko. A prav to nam omogoča boljše pomnjenje, branje, spodbuja ustvarjalnost, izboljšuje fine motorične sposobnosti in nenazadnje pove veliko o nas samih.

Kdaj ste nazadnje prijeli pisalo in na roko napisali daljši zapis od nakupovalnega listka? Ali pa za praznike poslali na roko napisano voščilo namesto kratkega smsa? 

V digitalni dobi čedalje več ljudi za pisanje uporablja računalniške tipkovnice, pametne telefone in tablice, naša pisava zato postaja vse bolj toga, nečitljiva, ali pa nam znanje pisanih črk uhaja iz spomina. 

A znanstvene študije potrjujejo, da ima pisanje z roko na naše možgane še kako pozitivne učinke. 

V Sloveniji je bilo 2017 ustanovljeno društvo Radi pišemo z roko, katerega namen je spodbujanje pisanja z roko, osveščanje o prednostih pisanja pred tipkanjem. Društvo si prizadeva tudi za gojenje kulturne pisne komunikacije in opozarja o pomenu izvirnosti pri pisanju z roko.

Pisanje na papir aktivira naše možgane bolj kot drsenje po zaslonu

Kot pojasnjujejo v društvu, mednarodne raziskave jasno kažejo, da zaradi posledic digitalizacije usihajo finomotorične sposobnosti: »Da ne omenjamo zmanjševanja sposobnosti branja in pisanja.«

Poudarjajo, da obstajajo znanstveno osnovani razlogi za ohranjanje pisanja z roko pri pouku: »Pisanje z roko tvori močne spominske poti v možganih, kar pozitivno vpliva tudi na branje, saj so aktivni motorični predeli možganov, ki spodbujajo tudi razvoj prostorske predstavljivosti, kar se ne zgodi pri uporabi tipkovnic.«

Znanstvene študije v Ameriki potrjujejo, da čeprav pisanje z roko vzame več časa kot tipkanje, ustvarja globlje razumevanje in razvija presojo med pomembnimi in nepomembnimi informacijami

»Pisanje z roko torej ni zastarela kulturna tehnika zadnjih tisočletij, ampak ima kognitivno-znanstveno podlago,« je za Mariborinfo povedala Nadja Lazar, predsednica društva Radi pišemo z roko. 

Na kratko lahko strnemo, da so prednosti pisanja z roko: 

»Omogoča boljše pomnjenje in branje, z njim izražamo večje spoštovanje, saj namenimo prejemniku sporočila več časa in pozornosti, izboljšujemo fine motorične spretnosti, lažje generiramo ideje, angažirana so druga možganska področja kot pri tipkanju in omogoča dolgotrajnejšo pozornost.«

Pisanje z roko spodbuja kreativnost

Kot pojasnjujejo v društvu, je pisanje z roko pomembno tudi pri umetniškem ustvarjanju: »Omogoča intimno in bolj globoko povezavo z besedami, ki nastajajo, saj se pisava izraža skozi gib roke in pomaga pri raziskovanju lastnih misli in čustev ter pri procesiranju izkušenj.«

Raziskave kažejo, da je pri pisnem izražanju prek tipkovnice omejeno besedišče, saj večina ljudi spretneje tipka z desno roko in posledično lažje sestavlja besede iz črk na desni strani tipkovnice.

»Ko je človek soočen s praznim papirjem, ne prenaša le misli iz glave, pač pa tudi iz srca in duše. Začuti poziv, klic, da začne ustvarjati in izpusti na plan svojo kreativnost.«

Aljoša Bagola, časopis Društva, 2/2018

Pisava razkriva značajske lastnosti pisca

»Vsaka pisava je enkratna in neponovljiva, je odraz naše identitete,« je povedala Lazar. 

Kot pravi, se lahko pisava z leti spreminja in se prilagaja glede na okoliščine in razpoloženja. 

Veja znanosti, ki spremlja značilnosti pisave in prepoznava osebnostne lastnosti pisca, se imenuje grafologija: »Opazuje velikost, obliko črk, nagib, pritisk pisave, razmik med črkami, besedami in vrsticami, hitrost pisanja in celoten videz zapisa.«

Slovenski otroci še vedno radi pišejo z roko

Društvo Radi pišemo z roko vsako leto organizira vseslovenski projekt Teden pisanja z roko. Vsako leto izberejo vodilno misel, ki ji sledijo prijavljene osnovne in srednje šole ter druge ustanove. Lani je sodelovalo preko 60.000 udeležencev. 

Za naslednji Teden pisanja z roko je v teku zbiranje prijav, in sicer je prijave mogoče oddati do konca oktobra. Vodilna misel bo tokrat »Zapis časa o nas«

Prijavljeni udeleženci bodo ustvarjali in raziskovali sebe, svojo družino in prijatelje v današnjem času in tako ustvarili spomine za kasnejša leta. 

»Pred digitalno tehnologijo smo najbrž vsi imeli spominske knjige in dnevnike, kamor smo shranjevali pomembne dogodke iz našega otroštva. To želimo vrniti našim učencem in dijakom,« je povedala Lazar. 

Predsednica društva sicer pojasnjuje, da imajo s pisanjem med slovenskimi šolarji dobre izkušnje: »Slovenski otroci še vedno radi in veliko pišejo z roko.«

Katere so ob Tednu pisanja z roko še druge aktivnosti društva?

V Društvu delujeta tudi kaligrafska in grafološka sekcija. V okviru grafološke sekcije opravljamo grafološke analize pisave in forenzične preiskave pisav, v pripravi je izdaja Grafološkega slovarja. Dvakrat letno izide časopis Radi pišemo z roko.

»Starejši povedo veliko modrosti, ki jih je vredno zapisati«

Velik del aktivnosti društva pa so tudi starejši, s katerimi v domovih starejših občanov na Uricah pisanja z roko urijo to spretnost. 

Z izvedbo Uric pisanja z roko za starejše so začeli v mesecu septembru 2019. Danes potekajo Urice pisanja na dvajsetih lokacijah po Sloveniji. Izvajajo jih dvakrat mesečno v času šolskega leta, trajajo eno šolsko uro. Vodje Uric so prostovoljci različnih statusov: upokojenci, študentje, zaposleni. 

»Udeležencem povemo, da je pomembno, da pišejo in ne kako pišejo oziroma če pišejo pravilno,« razlaga Čazar. 

Pred pričetkom pisanja naredijo nekaj razgibalnih vaj za prste in zapestja.

Nato sledi pisanje o različnih temah. »Lahko so to pregovori, prazniki, pesmi, opisi izbranih slik, kuharski recepti, najljubše živali, lepi spomini. V kolikor je v skupini nekdo, ki rad zapoje, mu prisluhnemo in potem zapišemo besedilo pesmi. Včasih skupaj zapojemo in potem to pesem zapišemo,« pojasnjuje predsednica društva. 

»Starejši povedo veliko modrosti, ki jih je vredno zapisati,« dodaja.

Starejše novice