Profesor matematike na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru je idejni oče in vodja portala Razlagamo.si.
Kdo so ljudje, katerih dobra dela so ostala neopažena? Spoznajte heroje korone!

Čas epidemije je prinesel takšne ali drugačne izzive vsakomur izmed nas. Še posebej šolajočim se otrokom, ki so se morali v koronadobi hitro prilagoditi zagatam in težavam šolanja na daljavo. 

Vsem učencem in dijakom, ki potrebujejo pomoč pri izobraževanju, je priskočilo na pomoč prostovoljno gibanje v obliki skupne izobraževalne podporne točke Razlagamo.si

Portal je bil ustanovljen le teden dni po zaprtju šol v prvem valu in je namenjen učencem, dijakom, učiteljem in profesorjem, staršem, skratka vsem, ki imajo opravka s šolanjem na daljavo.

Namenjen je medsebojni pomoči pri izobraževanju na daljavo in je v zadnjih mesecih prerastel v nacionalno humanitarno gibanje. Družbeno najpomembnejši vidik podporne točke je nastanek prostovoljnega gibanja med študenti, ki z entuziazmom, mladostno zagnanostjo in zanosom dokazujejo, da že v času študija delujejo v dobro celotne družbe.

Idejni oče in vodja portala Razlagamo.si je profesor matematike na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Maribor Blaž Zmazek, ki ste ga bralci zaradi dobrodelnega odziva na krizno situacijo prepoznali kot heroja korone.

Platforma Razlagamo.si je zaživela v le enem tednu.

Pomoč vsem učencem z video razlago in pogovori

Platforma Razlagamo.si je zaživela v le enem tednu, saj so jo s prostovoljstvom in entuziazmom podprli profesorji in vodstva treh fakultet Univerze v Mariboru in več kot 250 študentov. Podporno platformo sestavljajo video razlage in podporni pogovori. 

»Video razlage so namenjene poučevanju po pristopu obrnjene učilnice in temeljijo na konceptualnem pouku. Gre za kratke filmčke, kjer je na interaktiven način predstavljeno bistvo pojma, ki ga učenec mora usvojiti,« nam zaupa profesor Zmazek.

Vsebinski vidik je prosto odprto deljenje gradiv med učitelji, kar spodbuja grajenje učeče profesionalne skupnosti učiteljev, bodočih učiteljev in raziskovalcev.

Na platformi so pokriti vsi predmeti za osnovno in srednjo šolo kot tudi glasbeno šolo in mednarodno maturo. Kot je pobudo Razlagamo.si komentiral znan strokovnjak: »Če bi vsak učitelj pripravil video razlago le za eno učno enoto, bi lahko skupaj pokrili vse vsebine in s tem prispevali k zmanjševanju neenakosti med učenci in dijaki.«

Že zdaj pa je prispevek portala Razlagamo.si k odpravljanju neenakih pogojev učencev in dijakov v obdobju poučevanja na daljavo velik.

Gre za dobrodelni odziv na krizno situacijo namenjen medsebojni pomoči pri izobraževanju na daljavo, ki je v zadnjih mesecih prerastel v nacionalno humanitarno gibanje.

Razlagamo.si ni le platforma, je nacionalno humanitarno gibanje

Študenti v sklopu izobraževalne podporne točke z entuziazmom in mladostno zagnanostjo dokazujejo, da lahko že v času študija delujejo v dobro celotne družbe.

»V gibanju sodeluje skoraj sto visokošolskih, srednješolskih in osnovnošolskih učiteljev in sodelavcev ter več kot 250 študentov,« ob tem poudarja vodja portala Razlagamo.si. 

Do konca leta 2020 je števec ogledov spletne strani zaznal več kot 250.000 ogledov, nastalo pa je več kot 1100 neprecenljivih video razlag. V podporne pogovore je bilo le do konca lanskega leta vključenih več kot 350 učencev in dijakov.

Podporna točka je že po nekaj dneh naletela na dober odziv s strani učiteljev in učencev ter dijakov, prislužila pa si je tudi državno nagrado, in sicer za izjemne dosežke na področju širšega delovanja v šolstvu.

Družbeno najpomembnejši vidik podporne točke je nastanek prostovoljnega gibanja med študenti, ki z entuziazmom, mladostno zagnanostjo ter zanosom dokazujejo, da že v času študija delujejo v dobro celotne družbe.

Heroji korone smo vsi, ki si razlagamo skupaj

Mariborski profesor je z idejo, pobudo in vodenjem Razlagamo.si pustil globoko sled, ki se iz dneva dan širi, in to prav na področju izobraževanja, ki ob zdravstvu v času koronakrize prizadene najširši krog družbe.

Na vprašanje, kaj mu pomeni pojem 'heroj korone', Zmazek ostaja skromen: »Temeljno vodilo gibanja je: Premišljujmo o tem, kaj lahko naredimo s tem, kar imamo, zato si razlagamo lahko skupaj in smo tako vsi heroji korone.«

Kdo so ljudje, katerih dela so ostala neopažena?

Da pogumna in srčna dejanja, tista, ki stopajo iz povprečja, dobijo obraz, smo se odločili, da v uredništvih Ljubljanainfo, Mariborinfo, Ptujinfo in Sobotainfo najdemo heroje korone.

Za svoje delo v času epidemije koronavirusa ne bodo dobili medalje. Nihče jim ne bo postavil spomenika. Lahko pa jih najdemo, Sloveniji razkrijemo njihove zgodbe in se jim zahvalimo.

Hvala, heroji korone!

Svoje heroje korone lahko še vedno predlagate sami. Kdo je heroj korone v vaši ulici, vasi, mestu? Poznate koga, ki rad pomaga, žrtvuje svoj čas, se čemu odreče v dobro drugega, tvega življenje, morda podari nasmeh ... 

Vse informacije tukaj.

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Zikollino (nepreverjen)

V hrvaških medijih ...
Slovenci uočili komplikacije kod djece s koronom

Slovenski pedijatri do sada su kod djece otkrili 50-ak slučajeva neobičnih bolesti i komplikacija kod malih pacijenata koji su preboljeli zarazu novim koronavirusom.

Najčešće među njima su multisistemski upalni sindrom u djece (MIS-C), te upala malih krvnih žila povezanih s covid 19 (vaskulitis/vaskulopatija), naveo je u izjavi za medije Tadej Avčin, šef odjela za alergologiju, reumatologiju i kliničku imunologiju na Pedijatrijskoj klinici u Ljubljani.

Takve pojave kod djece pedijatri su počeli uočavati tek u epidemiji koronavirusa, a pojavile su se do sada kod 48 djece koja su liječena na toj klinici.

Komplikacije kod neke djece javljaju se dva do šest tjedana nakon inficiranja, bilo da se radilo o simptomatskim ili asimptomatskim slučajevima zaraze.

Multisistemski upalni sindrom nastaje uslijed prekomjernog imunološkog odgovora, a djeca su prije dolaska u bolnicu bila zdrava i nisu imala kroničnih bolesti, izjavio je Avčin, dodavši da su se kod onih koji su imali asimptomatsku zarazu komplikacije pojavile kasnije nego kod onih s izraženim simptomima Covida-19.

Multiorganski upalni sindrom trenutno je najčešća imunološki posredovana (neinfektivna) upalna bolest kod djece u Sloveniji, a pedijatri trenutno nemaju podatke o dugotrajnom tijeku i mogućnosti recidiva.

Hospitalizacija traje oko 14 dana, a kod svih pacijeneta do sada se uspjelo postići smanjenje upalnog procesa.
No, dugoročne posljedice, posebno na srce, moći će se procijeniti šest mjeseci nakon pojave bolesti, objasnio je Avčin.
Do sada u Sloveniji zbog ove bolesti kod djece nije bilo smrtnih slučajeva, a prema stručnoj literaturi smrtnost od multiorganskog upalnog sindroma iznosi oko 1,5 posto.
Na Pedijatrijskoj klinici početak bolesti  je prvi put zabilježen kada djeca dobiju neobične osipe na nogama i rukama. To je upala malih krvnih žila, a ta je bolest povezana i s covid 19. "Najčešći su kožni osipi,  a rjeđe komplikacije drugih organskih sustava", objašnjava Avčin.

Starejše novice