Spomenik v ulici kneza Koclja, ima že dalj časa poškodovano podnožje. A ker je skulptura v zasebni lasti in na zasebnem zemljišču, občina nima pristojnosti za popravilo. Zato se postavlja vprašanje, kdo je odgovoren za popravilo.
Spomenik je podvrgel zobu časa, s podnožja namreč odpadajo marmorne plošče. A ker spomenik nima statusa kulturne dediščine, na občini ne morejo v tej zadevi nič narediti, poroča Radio Maribor.
Daniel Sajko, vodja Urada za kulturo in mladino na mariborski občini, pojasnjuje: »Občina ne more in ne sme posegati v zasebno last, tudi če je jasno, da je treba neko skulpturo ali obeležje popraviti ali obnoviti, če ni ta v lasti občine.«
Komunalna inšpekcija lahko le zaščiti območje v okolici spomenika in pozove lastnika, da ta objekt uredi.
Ali propadajoč spomenik ogroža varnost?
Kot poroča Radio Maribor, je iz dokumentacije, ki jo je gradbeni inšpektor posredoval lastniku zemljišča, razvidno, da je lastnika večkrat opozoril na slabo stanje spomenika, ga seznanil s predpisano globo 500 evrov za tovrstni prekršek in lastnika pozval, naj se izvedejo nujna vzdrževalna dela, objekt naj ustrezno obnovijo ali ga odstranijo.
V odločbi je navedeno, da mora lastnik do 30. aprila letos na svoje stroške izvesti nujna dela.
Avgust Heričko, prokurist podjetja Markizet TG, ki je lastnik zemljišča in spomenika je že lani Inšpektoratu za okolje in prostor poslal dopis, v katerem pravi, da plošča, ki je že odpadla, ne ogroža nikogar: »Plošča, ki je ni, tudi ne more ogrožati varnega prehoda mimoidočih in nikakor ne razumem, kako lahko nekaj, česar ni, ogroža kogar koli«.
Ker pa bi lahko bilo nevarno, če bi odpadla še kakšna plošča, ga inšpektorat poziva k odstranitvi poškodovanih in dotrajanih delov.
Odstranitev skulpture je najugodnejša rešitev
Heričko je za Radio Maribor še povedal, da se mu zdi odstranitev veliko cenejša rešitev, kot obnova kamnite podloge: »Postavlja se vprašanje, zakaj bi zasebnik vložil nekaj tisoč evrov v zadevo, ki je načeloma v interesu mesta - ali pa, kot kaže, ravnanje mestne oblasti v zadnjih 25 letih - tudi ne.«
Dodaja, da bo spomenik, če mesto zanj ne izkaže interesa, slej kot prej končal na smetišču.
Javne skulpture prepuščene propadanju
V mariborski občini je 355 spominskih obeležij in skulptur. 133 jih je v lasti občine, 81 je zasebnih, po 67 v lasti države in cerkve, za nekatere niti ni podatka. Javne skulpture so pogosto tarča vandalističnih dejanj in podvržena propadanju. Občina se ne more učinkovito odzvati, če objekt ni dediščina ali spomenik, saj se v tem primeru ne sme vključiti kulturnovarstvena inšpekcija.
Mariborska občina naj bi še letos sprejela odlok, ki bo urejal razmerja odgovornosti, načrtuje pa tudi pravilnik, ki bo umetnost umeščal v javni prostor in zagotavljal protokol vzdrževanja, so zapisali na Radio Maribor.
Srečko Štajnbaher, vodja mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, pravi, da se mora z dodatnim odlokom zagotoviti javna sredstva z razpisi za obnovo in za monitoring.
