Skupaj z otvoritvijo zgodovinske razstave smo se danes skupaj s snovalci sprehodili čez novo mariborsko brv.
130-metrska Splavarska brv je prve sprehajalce sprejela že junija, danes pa smo naposled le dočakali tudi uradno otvoritev mariborskega novega premostitvenega objekta.
Čeznjo smo se sprehodili z županom Sašo Arsenovičem, španskim veleposlanikom v Sloveniji Juanom Aristeguijem Labordejem, arhitekti brvi ter direktorico Muzeja narodne osvoboditve Simono Tripkovič.
»Vesel sem, da smo danes tukaj. Stojimo pred projektom, ki sega v leto 2010. Mostovi povezujejo ljudi in presegajo ovire,« je povzel španski veleposlanik.
Splavarska brv je četrti tukajšnji premostitveni objekt
Na mestu današnje nove brvi so sicer v zadnjih 800 letih stali že trije premostitveni objekti – leta 1220 se je skonstruiral prvi, slabih 500 let kasneje pa drugi leseni most, ki ga je leta 1941 zaradi podrtja nadomestil še tretji, začasni most.
Kot četrta tukaj stoji Splavarska brv v vrednosti dobrih štirih milijonov evrov: »Skupna naložba projekta je bila 4,8 milijonov, same brvi skoraj 4,3 milijonov, od tega pa je 3,26 milijona sredstev prispevala Evropska Unija,« pojasnjuje Arsenovič.
Brv zopet odprta, kako napreduje Lent?
»Ne gradimo le mostu, temveč razvijamo brežino na levi in desni strani. Splavarska brv tako dobiva vse večji pomen, ki bo kmalu razumljen tudi tistim, ki še vedno dvomijo v smiselnost tega objekta,« je ponosno povedal župan.
Dodal je, da bodo dela na dravski promenadi zaključena predvidoma v začetku prihodnjega leta, potem pa moramo dati čas še naravi: »Res je tudi, da bomo pravo vzdušje doživeli šele čez kakšna štiri leta, saj drevesa potrebujejo čas, da zrastejo.«
Pred brvjo na ogled postavljena razstava Z brega na breg
Ob uradnem odprtju brvi smo otvorili še razstavo z naslovom Z brega na breg, ki je na ogled postavljena pred brvjo na desnem bregu Drave in prikazuje zgodovino mariborskih mostov.
Razstavo so pripravili v Muzeju narodne osvoboditve Maribor, direktorica Simona Tripkovič pa je ob otvoritvi povedala:
»Mostovi imajo v zgodovini pomembno vlogo, ob njih so nastajale naselbine, ki so se razvila v večja mesta. Z železniškim mostom na progi Dunaj-Trst se je Maribor od sredine 19. stoletja začel razvijati v pomembno industrijsko središče.«
Dodala je, da imajo mostovi poleg strateškega še simbolni pomen: »Mostovi so mesta srečanj med dvema bregovoma – med ljudmi na eni in drugi strani obrežja.«
