Ste na sprehodu že zagledali katerega izmed teh hroščov?
Ste kdaj na sprehodu zagledali hrošča, za katerega niste vedeli imena? Mogoče je bil prav ta eden izmed hroščev, ki so v Sloveniji ogroženi. Če torej opazite katerega od štirih vrst hroščev – rogača, alpskega, hrastovega ali bukovega kozlička, lahko svoja opažanja vnesete na spletni portal Sporocivrsto.si, če je možno, skupaj s fotografijo hrošča. Na ta način boste pomagali pri zbiranju podatkov o redkih, ogroženih vrstah hroščev.
Rogač je vsem dobro poznan, alpski, bukov in hrastov kozliček pa zahtevajo nekoliko bolj natančno oko. Ti hrošči pa so odlični pokazatelji stanja gozdov, hkrati pa dovolj prepoznavni.
»Vse štiri omenjene vrste hroščev so v nekaterih državah Evrope že izginile zaradi spremenjenih razmer v gozdovih, nastalih zaradi intenzivnega gospodarjenja ali spremembe listnatih gozdov v iglaste, največkrat zastopane le s smreko. Iskane hrošče, ki so odvisni od ohranjenega naravnega ravnovesja v gozdu, ki premore tudi dovolj odmrlega in starega lesa, zato najdemo le v domorodnih listnatih gozdovih, kjer prevladuje hrast, bukev, kostanj in drugi listavci. Kjer je z izsekavanjem gozd močno spremenjen in je nasajena smreka, ti hrošči ne morejo več preživeti,« pojasnjujejo na Zavodu RS za varstvo narave.
Pomembno je sodelovanje javnosti
Mateja Kocjan iz Zavoda za varstvo narave pojasnjuje, zakaj je pomembno, da pri takšnih akcijah sodeluje tudi javnost: »Zavod RS za varstvo narave je javni zavod in ena od njegovih nalog je tudi ozaveščanje javnosti. Pri akciji Sporoči vrsto.si gre za primer dvosmerne komunikacije, kjer zasledujemo komunikacijske cilje, ki niso le pridobitev podatkov, ampak tudi seznanjanje javnosti o pomenu naravovarstva, nagovor k poznavanju omrežja Natura 2000, seznanitev s pojmom monitoring in drugimi cilji. Za to uporabljamo različna komunikacijska orodja in učinek tudi merimo. Tako smo lani dosegli več kot 100.000 ljudi in pridobili več kot 400 novih podatkov.«
Takšni projekti so pomembni
Martin Vernik, višji naravovarstveni svetovalec, pa meni, da tovrstne akcije predstavljajo enega od načinov, kako naravovarstvo predstaviti kar najširši javnosti, na drugi strani na takšen način dobijo tudi podatke, ki jih potrebujemo: »Bolje ko poznamo razmere v naravi, bolj učinkovito bomo lahko usmerjali rabo v prostoru, iskali kompromis za trajnostno rabo.«
Redki in ogroženi hrošči so pokazatelji, kakšno je stanje našega okolja. »Zavarovani in redki hrošči so tako le eden izmed pokazateljev ohranjenosti našega okolja. Tako kot so rogač, hrastov, bukov in alpski kozliček pokazatelj ohranjenosti domorodnih listnatih gozdov v dobrem naravnem ravnovesju, so lahko na primer redki metulji ali ptice pokazatelj sonaravne rabe travišč. In naš prostor ni neskončen. Pozidanih površin, cest brez naravnih koridorjev je vedno več, potreba po naravnih virih vedno večja. S takimi projekti skušamo pokazati, da je ohranjanje narave in sonaravna raba prostora ključna za naše zdravo okolje, zdravo hrano, čisto vodo in da se tega moramo zavedati vsi. Vsak prispevek in oddan podatek o pojavljanju je zato pomemben korak pri varovanju naravnih in sonaravnih območij, ki so v prekomernem izkoriščanju prostora še ostali,« ob tem še dodaja Vernik.
Foto: Martin Vernik
