V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor se trenutno zdravi 135 bolnikov s covid-19, od tega jih je 27 na umetnem mehanskem predihavanju

»Covid bolnike smo začeli nameščati tudi na pljučnem oddelku, to je naša dislocirana enota, tam jih imamo v tem trenutku 21. Razmere se zelo hitro spreminjajo, sam se recimo pred pol ure sprejel bolnika na žilno kirurgijo, ki je covid pozitiven, pa tega sploh ni vedel,« pravi Vojko Flis, direktor Univerzitetnega klinčnega centra Maribor, ki je pohvalil zaposlene, da zdržijo pritisk.

Ob covid bolnikih je v mariborskem kliničnem centru še 500 najtežjih bolnikov, ki niso covid bolniki in nujno potrebujejo bolnišnično zdravljenje.

Razmere na pljučnem oddelku so prirejene zdravljenju covid bolnikov: »Tja nameščamo bolnike, za katere lahko ocenimo, da ne bodo potrebovali umetnega predihavanja, vendar smo uredili logistiko, da jih lahko v hipu pripeljemo v osrednjo ustanovo, če bi potrebovali intenzivno zdravljenje.«

Izpad primerno izobraženega osebja

Ključna težava še vedno niso ne oprema, ne prostori, ampak ljudje, ki so preobremenjeni, znova opozarja Flis: »Ves čas poslušamo v Sloveniji, kako se nismo pripravili na drugi ali tretji val. Mi lahko vse pripravimo, postelje, prostore, kar koli pač že, ampak v teh treh mesecih ni mogoče ljudi usposobiti, da bi delali z mehansko ventilacijo ali z drugimi zelo zahtevnimi medicinskimi postopki.«

»Covid odsotnost« zaposlenih v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor na današnji dan zaradi karanten, morebitnih stikov, okužb in podobno je 125 zaposlenih, od tega 21 zdravnikov in 61 delavcev zdravstvene nege.

»Osebno ne bi rekel, da se nam približuje vrhunec, ker se nam lahko zgodi še tako imenovani tretji val decembra, januarja, februarja in kapacitete sproti prilagajamo,« izpostavlja direktor Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.

Na vprašanje, kakšna je razlika med bolniki, ki zapuščajo bolnišnico, in prilivom, Flis odgovarja: »Priliv je veliko večji kot število bolnikov, ki bolnišnico zapuščajo. To je zdaj že znano dejstvo, da zdravljenje covid bolnikov traja nekajkrat dlje kot zdravljenje drugih bolezni, še posebej na enotah za intenzivno terapijo, kjer lahko takšen bolnik leži tudi do tri tedne ali več.«

Vsak dan imajo za deset do petnajst odstotkov več pacientov kot prejšnji dan, glede na potrebe pa pričakujejo, da bodo morali odpreti postelje vsaj še na dveh oddelkih, in sicer na oddelku za žilno kirurgijo in na oddelku za nevrokirurgijo.

»To pomeni dodatno prerazporejanje kadra,« opozarja strokovni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Matjaž Vogrin, ki opozarja, da bi se lahko zgodilo, da bodo tudi pri karcenomskih bolniki morali prekiniti programe za teden dni: »Tega si ne želimo, ampak morda bomo v to prisiljeni.«

»Bolnišnice zelo dobro sodelujemo med seboj, želeli bi si pa nekoliko večje pomoči, še posebej, ko gre za kader zdravstvene nege, tam, kjer se zdi, da ne bo nesporazuma, da morebiti pritisk ni tako velik, kot je sedaj na bolnišnice,« pa je še izpostavil Flis in dodal: »Recimo Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana pomaga zdravstveni dom in mislim, da sem s tem dovolj povedal.«

V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor pa se zahvaljujejo še skupini prostovoljcev in domačih mojstrov, ki želijo ostati anonimni in so mariborskemu kliničnemu centru donirali čez 100 »wuhobranov«

Gre za večinoma 3D natisnjene izdelke s postopkom FDM. Izdelani so iz različnih tipov biorazgradljive plastike.

Tako imenovani 'wuhobran'.

S spleta

Komentarji (4)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
DrMr (nepreverjen)

Potem bosta tudi zavarovalnica in vzajemna prekinila sprejemanje plačevanja položnic ! Banda smrdljiva !

Kronani virus (nepreverjen)

In kdo bo o tem odločal. To se ne bo dobro končalo. Ali je bolnik s korono bolj pomemben, kot bolnik z rakom? Veliko bo dela za odvetnike in sodišča.

Ragnar The King (nepreverjen)

Pa saj ni več nobenih drugih bolezni, še samo ta pofukani izmišljen COVID-19

Koncajte (nepreverjen)

Groza, ko se bomo zbudili bo prepozno. Za drugimi boleznimi umirajo vseh starosti, a zdi se da bodo vsi ( sem starejše generacijea) le talci . Kdo bo strokovnjak v bodoče, če mladim jemljete osnovno pravico do izobrazbe, zakaj se vidimo nasilju, saj je ta največkrat posledica neznanja in druženje z napačnimi ljudmi in preobilice prostega časa. Mladi ne smejo biti kar na počitnicah, saj kot vidimo veliko zares nasilnih je mladih, neizobrazenih, ki jih zlahka novacijo za karkoli, tudi za teror. Zbudimo se preden bo prepozno. Starejši se moramo paziti, poskrbeti je treba za ljudi v domovih, a vendar ne moremo pričakovati, da bomo živeli večno. Spadam med starejše, a ne želim, da zaradi mene ustavljajo šole in delo mladih. Pa vsi bolniki morajo dobiti takoj pomoč, ne le covid,.

Starejše novice