Slika je simbolična.
S projektom bodo iskali moderne digitalne načine, kako optimizirati delovanje urgentnih centrov. Del tega je namenjen izdelavi orodja, ki bi s pomočjo umetne inteligence analiziral in s tem skušal v pomoč zdravniku predvideti pravilne ukrepe.

V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor so danes predstavili projekt eCream, v katerem si bodo s pomočjo umetne inteligence lajšali delo. Trenutno je v fazi integriranja v sistem bolnišnice, v polni uporabi bo na voljo čez nekaj let. Gre pa predvsem za optimizacijo dela urgentnih centrov.

Boljša in lažja organizacija zdravstvenih delavcev

V sistemu bo več bolnišnic, od slovenskih poleg Univerzitetnega kliničnega centra Maribor tudi jeseniška in izolska bolnišnica. Je pa sicer projekt del širšega evropskega konzorcija 30 bolnišnic v devetih državah.

Sistem bo skrbel za boljšo in lažjo organizacijo zdravstvenih delavcev in kasneje tudi za zajemanje podatkov pacientov.

Gregor Prosen, predstojnik urgentnega centra, je ob tem dejal: »Za to smo se odločili, ker želimo nadgraditi svoje delovanje, predvsem pa informacijsko podporo. En del orodja, ki se bo razvijalo iz tega naslova, bo organizacija delovnih procesov, ki so v urgenci izredno kompleksni.«

Ključno je raziskovanje

Dodal je še, da bi to orodje tudi zajemalo podatke, kot so pritisk, pulz in denimo temperatura. Naučilo se bo tudi brati zdravniške izvide, jih potem analizirati in osmisliti.

Umetna inteligenca je tukaj dobrodošla, saj do sedaj analiziranje takšnega števila podatkov - ni bilo mogoče. Tako je dejal Guido Bertolini, vodja konzorcija projekta: »V urgentnem centru je skoraj nemogoče delati raziskave. Obravnava se preveč pacientov na leto, da bi lahko zbrali vse njihove podatke za namene raziskav.«

Ker je obravnava pacientov, z vse bolj starajočo se populacijo, tudi vse bolj kompleksna, stroka pričakuje, da bo v prihodnje pritisk na bolnišnice večji. Takšni projekti nujni, tudi iz vidika raziskovanja, pravi Nataša Marčun Varda, strokovna direktorica Univerzitetnega kliničnega centra Maribor: »Pomen znanstveno raziskovalnega dela za terciarno institucijo, kot je UKC Maribor, je velik. Zato ker pomeni razvoj in ta razvoj se vedno vrne nazaj, k našim bolnikom, zaradi katerih smo tukaj.«

Kaj bo umetna inteligenca počela?

Trenutno je projekt v prvem letu implementacije, ta bo trajala skupno pet let. Po tem bo sistem v polnem obsegu na voljo zdravstvenim delavcem. Ni sicer mišljeno, da bo računalnik pomembno neposredno pomagal ali zdravil namesto zdravnika. Bodo pa zdravstveni delavci dobili povratno informacijo o tem, kaj se dogaja v sistemu ustanove.

Ob lepšem pregledu nad stanjem v ustanovi pa se lahko nadejajo tudi lažjega in bolj učinkovitega zdravljenja pacientov.

Prosen je dodal, da bodo »računalnik dobesedno zasipali s številkami, stotinami slovenskih znanstvenih člankov in potem bi to orodje znalo razumeti naše zapise, ki jih zdaj dajemo v obliki teksta.«

Skupna vrednost petletnega projekta je osem milijonov evrov, od tega bodo v Mariboru deležni 546.000 evrov.

Komentarji (2)

sarikaz (ni preverjeno)

AI dela napake'vedno jih bo ' 'to v zdravstvu nima kaj iskati.

Zaprimo zavaro… (ni preverjeno)

zurnal24/slovenija/generali-drazi-to-pravijo-v-triglavu-in-vzajemni-
Privat kapitalisti kradeju za nobeno opravljeno storitev. Javni zdravstveni domovi naj bodo za potrebe storitev.

Starejše novice