Leta 2013 so v Kungoti odprli živahno Hišo vseh generacij, ki jo množično obiskujejo tamkajšnje generacije, tako starejše kot tudi mlade.
Leta 2013 so v Zgornji Kungoti stavbo, v kateri je nekoč delovala šola in nato vrtec, za tem pa je objekt nekaj časa prazen sameval, obnovili fasado in streho, izvedli energetsko sanacijo, notranjost pa uredili z občinskimi sredstvi in donacijami.
Tako so tisto jesen odprla vrata in povabila v Hišo vseh generacij, namenjeno občanom za druženje in okrepitev socialnih stikov. Tak prostor je izjemnega pomena, še posebej v času tehnologije, ko vse manj ljudi zapušča dom, in na podeželju, saj drugače ni takšnega družabnega stika. Ideja se je porodila takratnemu županu Igorju Stropniku, ki je v pobratenem francoskem kraju Foecy obiskal podoben objekt in se prepričal, da bi takšen prostor za druženje potrebovali tudi v njegovem kraju.
Skupno kuhajo, se vozijo po opravkih in krepijo socialne vezi
Vodja hiša Maja Kolmanič je tako za STA povedala, da so v preteklem letu čez teden zabeležili več kot 12.000 obiskovalcev, medtem ko mladih, ki so tam večinoma konec tedna, sploh ne štejejo.
»Če obstaja takšen prostor, kjer lahko ljudje pridejo skupaj, se pogovarjajo o svojih težavah, si pomagajo, je to izjemnega pomena. Tu imajo tudi vozilo, ki jih na primer lahko pelje k zdravniku, kuhajo si skupaj. To nima le pozitivnega ekonomskega učinka, ampak predvsem pozitivne socialne učinke.«
Pozitiven vpliv na vse generacije
Tako se v tej hiši srečujejo mladi in stari. Starejši se tako družijo in učijo ter ne samevajo doma, hkrati pa prenašajo na mlade tudi svoje modrosti, izkušnje in znanja, kar pozitivno vpliva na vse generacije, je povedala Emilija Stojmenova Duh z ljubljanske fakultete za elektrotehniko, ki se ukvarja s konceptom pametnih vasi.
Takšni prostori so izjemnega pomena še posebej v manjših krajih. Ob tem je pojasnila, da se je z evropskimi sredstvi prenovilo številne objekte v Sloveniji, a le redki uspejo zaživeti z ljudmi, saj se namesto na vsebino osredotočajo na infrastrukturo.
Aktivnosti so neplačljive in tako zasnovane na prostovoljni osnovi. Dopoldne lahko igrajo družabne igre, se udeležijo vodenih pohodov ali razgibavanja, obdelujejo zeliščni in zelenjavni vrt, ali pa zgolj spijejo kavo in preberejo časopis. Popoldne imajo skupino za samopomoč, potopisna predavanja, otroške delavnice, jezikovne tečaje, strokovna predavanja in prireditve. Posebej za mlade pa so na voljo glasbena soba, spletni radio in televizija ter prostor za družabne igre.
Prvo leto je bilo sicer potrebno veliko neposrednega nagovarjanja k obisku, sedaj pa se skupine organizirajo kar same. Starostniki, ki živijo vsak na svojem hribu, lahko tako pridejo skupaj, se družijo in si tudi pomagajo.
Na voljo je tudi nekaj ležišč, ki jih koristijo občinski gostje, v bodoče pa bi jih radi ponudili tudi turistom. Kolmaničeva je tako za STA še dodala, da bi za hostel bilo treba uredit status, a verjamejo, da bi številni, predvsem mladi in kolesarji, prespali tam, hkrati pa bi to za domačine pomenilo razširitev novih stikov.
