Med preteklimi dogodki doma in po svetu smo na epidemijo koronavirusa že pozabili, a vse kaže, da še ostaja del našega vsakdana.
Zdelo se je, da je prirast potrjenih primerov v zadnjih dneh zmeraj nižji, ob nedavnih dogodkih v svetu, pa smo na koronavirus, ki nas sicer spremlja že dve leti, nekoliko pozabili.
Ukrepi so se zrahljali, ponovno lahko obiščemo zabave, klube, se množično družimo. Rahljanje je nekoliko sovpadalo s padcem novih okužb, tudi testiranj je bilo opravljenih mnogo manj.
A v ponedeljek so v Sloveniji ob 2113 PCR testih in 15.884 hitrih antigenskih testih potrdili 4202 okužbi z novim koronavirusom, največ po 16. februarju.
Trenutno ni občin, ki bi bile v zadnjem tednu brez okužb
Trenutno stanje novih okužb po Sloveniji je tako, da za zdaj še ni občine, ki bi bila v zadnjih sedmih dneh brez nove okužbe s koronavirusom.
Na območju Podravja pa je ponovno moč opaziti trend manjše rasti novih okužb.
Na Ptuju je bil zadnji tedenski prirast celo skoraj 65-odstoten, v Mariboru pa 21-odstoten. Zanimivo je, da je močan prirast mogoče zaznati v še enem pustnem centru v Sloveniji, v Cerknem. Tam je prirast skoraj 103-odstoten.
Čemu Nacionalni inštitut za javno zdravje pripisuje porast?
Za dodatna pojasnila glede prirasta smo se obrnili na Nacionalni inštitut za javno zdravje. Za uredništvo so potrdili, da je v celotnem Podravju moč zaznati blag porast potrjenih primerov.
»Tudi na območju Mestne občine Ptuj je, podobno kot v celotni podravski regiji, zaznati blag porast potrjenih primerov okužb od konca šolskih zimskih počitnic in v preteklem tednu,« so še pojasnili.
Nacionalni inštitut za javno zdravje smo povprašali tudi po podatkih sledljivosti. Zanimalo nas je, kje se največ oseb okuži in kolikšen odstotek se jih je okužilo med pustnim rajanjem.
Odgovorili so, da sledljivosti ne spremljajo že nekaj tednov.
Je k porastu prispevali tudi pustovanje?
Čeprav uradnih podatkov o tem, kaj je botrovalo porastu v Podravju ni, pa na nacionalnem inštitutu predvidevajo, da je okužb nekoliko več predvsem zaradi bolj sproščenega in množičnega druženja ljudi ter rahljanje ukrepov.
»Glede na to, da je do porasta prišlo istočasno v večini slovenskih regij, bi zasuk epidemiološke krivulje težko pripisali določenemu dogodku,« so še dodali.
