Participatorni proračun je v pripravi širitve in poteka s podporo mariborskega župana, so sporočili iz Mestne občine Maribor. Da ima mariborski župan figo v žepu, pa meni Iniciativa mestni zbor.
Člani Iniciativa mestni zbor opozarjajo, da so za izvedbo participatornega proračuna, kjer o porabi dela proračunskega denarja soodločajo občanke in občani, v šestih mestnih četrtih in krajevnih skupnostih pripravljene vse potrebne strokovne podlage. Potrebno je le še soglasje mestnega sveta, a mariborski župan Andrej Fištravec tega ne uvrsti na dnevni red seje mestnega sveta. »Edini problem je torej, da ni politične volje za nadaljevanje tega projekta,« meni aktivist iniciative Matic Primc, sicer tudi član delovne skupine, ki jo je februarja letos imenoval župan za pripravo strokovnih podlag za nadaljevanje projekta participatornega proračuna v Mestni občini Maribor.
»Čas je potekel, brez finančnih zagotovil pa participatornega proračuna ni moč izvesti. Predstavniki Iniciativne mestni zbor se iz delovne skupine poslavljajo,« še dodajajo v Iniciativi mestni zbor.
Župan odgovarja, da je težava v pomanjkanju denarja
Delovna skupina za participatorni proračun je pripravila poročilo, do katerega se bo župan skupaj s strokovnimi službami opredelil in ga predložil v obravnavo Mestnemu svetu, so sporočili iz mariborske občine. Fištravec je namreč za oblikovanje načina vključevanja občanov in občank pri odločanju o projektih imenoval delovno skupino, ki jo vodi podžupan Zdravko Luketič, v skupini pa so tudi predstavniki mestnih četrti ter krajevnih skupnosti.
»Pilotni projekt participatorni proračun sem podprl, ker je bila to moja predvolilna obljuba, in ker verjamem, da imajo občani participirati pri soodločanju. Pri prenosu iz teorije v prakso pa pogosto pride do kakšnih zadreg, tako je bilo tudi v našem primeru, ko smo se tega lotevali pilotno prvi v Sloveniji. Glede na to, da je realizacija projektov (izvedenih in v izvedbi) na ravni 80 odstotkov, smo lahko kljub vsemu zadovoljni. Podžupan Luketič, ki sem ga pooblastil za vodenje te zadeve, se redno sestaja s člani delovne skupine glede nadaljevanja, saj je izvedba tega projekta v praksi zelo kompleksna. Žal je realnost Mestne občine Maribor, na kar opozarjam sedaj že četrto leto, v kroničnem podfinanciranju s strani države. Tega je letos za 32 milijonov evrov – to je denar, ki ga Maribor krvavo potrebuje za infrastrukturne in druge projekte,« je ob tem dejal župan.
Mestne četrti Radvanje, Nova vas in Tabor ter krajevne skupnosti Radvanje, Limbuš in Pekre so po besedah občine izkazale interes za sodelovanje pri procesu razširitve projekta participatorni proračun, v skorajšnji izvedbi je participatorni proračun mestne četrti Tabor, ki so za to idejo najbolj zagreti. Mestne četrti in krajevne skupnosti bodo lahko odločale o projektih, ki bodo v okviru sredstev, ki so jim zagotovljena.
Mestna občina Maribor še poudarja, da vsako leto prejmejo za 40 odstotkov premalo sredstev s strani države, ki so namenjeni izvajanju zakonsko obveznih nalog. V letu 2017 je teh sredstev kar za 32 milijonov evrov. Občina mora zato z lastnimi sredstvi pokrivati s strani države predpisane naloge, zato po lastnih besedah težko najde sredstva za dodatne naloge.
Mariborska občina pa še pričakuje, da bo država prisluhnila opozorilom vseh občin v Sloveniji o pomanjkanju sredstev, predvsem če želi spodbuditi participatornost v občinah in mestih.
