Mark Boris Andrijanič: Ideja o digitalnem bonu ni nekaj novega. Ni nekaj, kar bi se zgodilo pred volitvami.

Ob podpisu memoranduma za krepitev področja umetne inteligence v državi, ki je potekal v prostorih Instituta informacijskih znanosti Maribor, smo govorili z Markom Borisom Andrijaničem, ministrom za digitalno preobrazbo.

Andrijanič, ki je sicer univerzitetni diplomirani pravnik z magisterijem iz Oxforda, je prejšnjega julija zasedel mesto ministra brez listnice, pristojnega za digitalno preobrazbo.

Na ta položaj je prišel iz tehnološkega podjetja Uber, kjer je bil do povabila, naj kandidira za ministra, direktor za korporativne zadeve v srednji in vzhodni Evropi, sicer pa o sebi pravi, da je v času življenja v tujini spremljal in soustvarjal številne uspešne digitalne zgodbe.

Aprila lani je prevzel vodenje Strateškega sveta za digitalizacijo, ki združuje več kot 50 vodilnih strokovnjakov za področje digitalnih tehnologij. V manj kot dveh mesecih so pripravili 40 ukrepov za digitalizacijo zdravstva, javne uprave, gospodarstva in izobraževanja. 

Da bi ti ukrepi čim prej zaživeli v praksi, so avgusta lani ustanovili še vladno službo za digitalno preobrazbo. Njihov skupni cilj je jasen. Slovenijo popeljati med pet digitalnih najnaprednejših evropskih držav do konca tega desetletja.

Tako smo se v pogovoru dotaknili podpisa memoranduma z družbo NVIDIA na področju umetne inteligence, digitalizacije v državi, sprejema zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, o prihajajočih digitalnih bonih pa tudi o biometričnih osebnih izkaznicah.

Kaj prinaša memorandum o strateškem sodelovanju z družbo NVIDIA? Kako bo ta krepil infrastrukturo umetne inteligence v Sloveniji?

»Po eni strani bo to partnerstvo koristilo našim vodilnim raziskovalno-izobraževalnim organizacijam. Tu bi še posebej izpostavil superračunalnik Vega, ki deluje v okviru Instituta informacijskih znanosti v Mariboru in Unescov Mednarodni center za umetno inteligenco, ki deluje v okviru Instituta Jožef Stefan.

Po zaslugi tega partnerstva bo superračunalnik Vega še uspešneje podpiral prebojne raziskave, še posebej na področju podnebnih sprememb. Tako bo mogoče te spremembe v Sloveniji napovedovati mnogo točneje.

Po drugi strani pa sem vesel, da bodo imeli od tega partnerstva korist tudi mladi podjetniki in mladi nasploh, saj bo NVIDIA zagotovila celo vrsto brezplačnih izobraževanj za slovenska zagonska podjetja ter mlade.

Na ta način želimo spodbuditi novo generacijo vodilnih raziskovalcev, inovatorjev in podjetnikov na področju umetne inteligence in širše.«

Kakšno je stanje na področju digitalizacije in digitalne pismenosti v Mariboru in Sloveniji na splošno? Kje so prostori za izboljšave?

»Ne glede na to, da smo na lestvici digitalne družbe in gospodarstva v lanskem letu napredovali za kar tri mesta in se prvič uvrstili nad evropsko povprečje, ostaja digitalna neenakost naša šibka točka.

Samo 55 odstotkov odraslih ima vsaj osnovne digitalne veščine, kar nas uvršča pod evropsko povprečje. To je seveda tudi mnogo premalo za enakopravno vključevanje v moderno digitalno družbo.

Prav zato je odpravljanje digitalne neenakosti naše temeljno vodilo. Vesel in ponosen sem, da je Vlada Republike Slovenije pred kratkim sprejela predlog zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, ki naslavlja prav ta izziv.«

Kaj konkretno bi prinesel, če ga bo marca potrdil državni zbor, zakon o spodbujanju digitalne vključenosti?

»Ta zakon predstavlja prvi sistemski zakon, ki celovito ureja področje pridobivanja digitalnih veščin pri nas.

Če bo v kratkem sprejet, bomo lahko že letos zagnali največji program e-opismenjevanja v naši zgodovini. Ta program bo tako že jeseni prinesel brezplačne delavnice osnovnih digitalnih veščin za odrasle, starejše od 55 let.

Mladim pa bomo že letos ponudili brezplačne delavnice naprednejših digitalnih veščin, kot so programiranje, robotika in umetna inteligenca.

S tem jih želimo navdušiti nad tehniškimi znanji in poklici, ki jih danes tako zelo primanjkuje. Ker pa vemo, da samo znanje brez ustrezne opreme ni dovolj, nameravamo že letos na podlagi tega zakona razdeliti digitalne bone za nakup računalniške opreme.«

Prav zadnje dni je veliko govora o digitalnih bonih, kdo jih bo prejel, kdaj in zakaj jih bo vse možno koristiti?

»Če bo zakon sprejet, bodo digitalne bone v vrednosti 150 evrov letos prejeli vsi srednješolci in vsi študenti. Do njih pa bodo upravičeni tudi starejši od 55 let, ki se bodo udeležili subvencioniranih tečajev.

Ti digitalni boni se bodo lahko porabili za nakup nove ali rabljene oziroma obnovljene računalniške opreme, pa naj gre za tablico, namizni ali prenosni računalnik, računalniški zaslon, večfunkcijsko napravo, spletno kamero ali pa opremo za učenje programiranja.

Je pa celoten seznam računalniške opreme, ki jo bo mogoče kupiti s pomočjo teh bonov, natančno opredeljeno v tem zakonu.«

Kaj odgovarjate na očitke, da gre le še za enega v vrsti tako imenovanih bombončkov? Kaj bodo ti boni prinesli državljanom in zakaj so po vašem mnenju sploh potrebni?

»Najprej naj povem, da ideja o digitalnih bonih ni nekaj novega. Ni nekaj, kar bi se zgodilo pred volitvami. Strateški svet za digitalizacijo je predstavil ta predlog že lani junija.

Z digitalnimi boni za nakup računalniške opreme naslavljamo velik problem nizke stopnje digitalne pismenosti v Sloveniji. Tega izziva se lotevamo na izjemno ambiciozen način, in sicer z novim sistemskim zakonom. Gre za enega prvih tovrstnih zakonov v Evropi, zaradi česar smo tudi že prejeli pohvale Evropske komisije.

Prav tako imamo za ta namen že letos na voljo rekordna sredstva, in sicer več kot 31 milijonov evrov, kar je nekajkrat več kot v katerem koli prejšnjem letu. 

Projekta se torej lotevamo resno, saj je skrajni čas, da začnemo čim prej in nadoknadimo zaostanek, ki se je nabiral desetletja.«

Ko govorimo o digitalizaciji, je potrebno omeniti tudi posameznike z nižjo stopnjo izobrazbe in tiste z nižjimi dohodki, kako je mogoče pomagati tem posameznikom? Digitalni boni namreč ne bodo vključevali teh posameznikom, kako jim je torej mogoče pomagati? Kako lahko ti posamezniki razvijejo veščine, potrebne za popolno izrabo digitalnih priložnosti?

»To je izjemno pomembno vprašanje. Predlagani zakon uvaja možnost brezplačnih tečajev in digitalnih bonov prav za vse družbene skupine, še posebej tiste najranljivejše.

V prvi fazi pa se želimo osredotočiti na starejše od 55 let, pri katerih je pomanjkanje digitalnih veščin največje. Prav tako želimo še letos pomagati mladim, saj je prav, da imajo vsi dostop do naprednih računalniških veščin ne glede na premoženjsko stanje ali prebivališče.  

Ena ključnih zavez te vlade je, da okrepimo vse slovenske regije. Zato želimo te tečaje digitalnih veščin ponuditi vsem prebivalcem, torej ne samo tistim iz osrednjih mest, ampak tudi prebivalcem iz manjših mest in podeželja. 

Prav tako želimo s širokopasovnim internetom pokriti vsako slovensko gospodinjstvo. To je poleg digitalne vključenosti naša druga ključna prioriteta.«

Konec marca bi naj začeli izdajati biometrične osebne izkaznice: kakšne spremembe se obetajo državljanom in kaj odgovarjate na bojazni pri zbiranju biometričnih osebnih podatkov?

»Vsaka bojazen je odveč. Gre za preverjeno tehnologijo, ki jo uporablja že kar nekaj evropskih držav. Biometrične osebne izkaznice, ki prihajajo konec marca, bodo kar precej poenostavile naša življenja.

Med drugim bodo omogočale enostavnejšo e-identifikacijo, po zaslugi katere bomo lahko državljani lažje vstopali v spletne storitve javne uprave. Prav tako bo ta nova osebna izkaznica sčasoma služila kot zdravstvena izkaznica.

Bi pa poudaril, da bo imela vsaka izkaznica posebni čip, na katerem bodo shranjeni ti biometrični osebni podatki, ki se ne bodo shranjevali v neki centralni bazi, ampak se bodo nahajali zgolj v tistem čipu. Tako je možnost zlorab s tem praktično onemogočena.

Še enkrat poudarjam, da gre za preverjeno tehnologijo, ki jo danes uporablja velik del Evrope.«

Nedavno se je pričel tudi pilotni projekt Virtualne okence upravnih enot. Kakšni so prvi odzivi in kdaj bi lahko projekt razširili še na druge upravne enote?

»Pilotni projekt bo trajal nekje do konca marca. Vabim državljane, da s svojim sodelovanjem v tem projektu prispevajo k temu, da bomo to storitev še izboljšali, predvsem pa, da jo bomo lahko čim prej razširili na druge upravne enote ter na večje število upravnih storitev.

Prvi odzivi so zelo pozitivni, tako na strani uporabnikov, se pravi državljanov, kot tudi uslužbencev na upravnih enotah. Zaenkrat sistem odlično deluje. Resda v tej fazi to storitev izvajata samo dve upravni enoti, ampak, kot rečeno, je samo vprašanje časa, kdaj jo bomo razširili tudi na ostale upravne enote.

Če poenostavimo, projekt deluje na način, da lahko opravite določen nabor upravnih storitev kar od doma preko videa klica z uslužbencem iz upravne enote, ki vam lahko ponudi splošne informacije, potrdila iz uradnih evidenc in pa informacijo o fazi reševanja določenega upravnega postopka.

Prizadeval si bom, da bi virtualno okence posvojile še druge državne institucije. Na primer, da bi tovrstno storitev uporabljali tudi centri za socialno delo ali pa občinski organi.

Na ta način bomo lahko zelo enostavno komunicirali z uradnimi osebami na vseh mogočih področjih. To je naša želja in upam, da bomo to vizijo začeli uresničevati že letos. Je pa ta pilotni projekt zelo pomemben prvi korak.«