Iz Iniciative mestni zbor, ki so predlagatelj uvedbe participatornega proračuna v mariborski občini, so se kritično odzvali na širitev pilotnega projekta, ki ga je prejšnji teden predstavila Mestna občina Maribor.
Iniciativa mestni zbor se je odzvala na napovedano širitev projekta participatornega proračuna v Mestni občini Maribor. Menijo, da se je njihov predlog razvodenel do nerazpoznavnosti, v posvetovanjih z občani pa participatornega proračuna ne prepoznavajo.
»V Iniciativi mestni zbor ugotavljamo, da je pri širitvi iz Mestne četrti Radvanje na šest četrti participatorni proračun razvodenel do nerazpoznavnosti. Če je bilo za PP v Mestni četrti Radvanje zagotovljeno 100.000 evrov za izglasovane projekte in dano zagotovilo, da se bo v okviru teh sredstev izglasovano voljo občanov tudi izvedlo, potem je sedanje stanje takšno, da za tri mestne četrti in tri krajevne skupnosti, ki združujejo 31.000 prebivalcev, ni zagotovljen niti en evro, zagotovljena sredstva pa se nadomeščajo z nedoločenimi »če bo denar« in jamranjem, kako ni denarja,« so kritični predlagatelji uvedbe participatornega proračuna.
Glasovanje brez učinka?
Kot smo poročali, v širitvi Mestna občina Maribor predvideva, da bodo občani lahko glasovali o predlaganih projektih, a rezultat tega glasovanja ne pomeni veliko. Po besedah iniciative sploh ni kriterija, po katerem bi lahko nek projekt označili z »izglasovan«. A to še ni vse:
»Projekte, za katere so glasovali občani, namreč lahko (ali pa tudi ne) sveti mestnih četrti in krajevnih skupnosti poljubno pomešajo v lastne prednostne sezname, ki niso bili del glasovanja. Prioritetno listo posredujejo MOM, ki potem projekte na tej listi vključi v proračun ali tudi ne, in sicer v poljubnem zaporedju.«
V IMZ še opozarjajo, da participatorni proračun po njihovem mnenju ni namenjen temu, da bi občani lahko soodločali o porabi sredstev, saj lahko po tem, ko občani izrazijo svojo voljo, kar dva različna organa to voljo preoblikujeta in jo samo delno upoštevata ali sploh ne. To lahko pomeni, da se bo v proračunu odražala volja preoblikovalcev, ne volja občanov:
»Odstopanje je tako veliko, da ga v luči siceršnje izvedbe v drugih občinah sploh ne moremo več imenovati participatorni proračun. Gre le za popolnoma nezavezujoče posvetovanje z občani, ki ne izpolnjuje osnovnega pogoja – namreč soodločanja občanov.«
Pri pa še opozarjajo, da je nezavezujoče glasovanje v projektih pomaknjeno šest mesecev v prihodnost, v predvolilni čas. Realizacija, torej dejanska umestitev projektov v proračun, pa je postavljena v čas po volitvah.
