V covidnih bolnišnicah je dosežen plato števila hospitaliziranih bolnikov, ki bo verjetno trajal do sredine decembra, je na današnji novinarski konferenci pojasnil koordinator covidnih bolnišničnih postelj pri ministrstvu za zdravje Robert Carotta.
Projekcije, po katerih naj bi na intenzivnih oddelkih zdravili do 320 covidnih bolnikov, se kot kaže ne bodo uresničile, je napovedal Carotta.
»Nižanje dnevnega števila novo okuženih s koronavirusom nam vliva dodatno upanje, da vidimo luč na koncu tunela,« je dejal. V bolnišnicah po podatkih vlade na današnji dan na oddelkih intenzivne nege zdravijo 277 covidnih bolnikov.
Glavna težava po njegovih besedah še vedno ostaja pomanjkanje kadra. Najbolj primanjkuje negovalnega kadra na oddelkih intenzivne terapije.
Upad epidemije in pripravljenost italijanskih zdravnikov
Upad epidemije covida-19 Carotta pripisuje omejevanju množičnih zbiranj in spoštovanju pogoja preboleli, cepljeni, testirani (PCT), ki ga po njegovih izkušnjah v gostinskih lokalih in trgovskih centrih sedaj dosledno preverjajo.
»Pred zaostritvijo pa me nihče ni nikoli vprašal, če imam PCT,« je opomnil.
Zdravniki, ki jih je Italija ob slabšanju situacije v naših covidnih bolnišnicah obljubila v pomoč Sloveniji, so po besedah Carotte v pripravljenosti. Trenutno jih slovenske bolnišnice še ne potrebujejo, odločitev o njihovi aktivaciji pa bo sprejelo ministrstvo za zdravje, je dodal.
Množična nesreča pomeni zlom zdravstva
Nerazumljivo se mu zdi, da se večina Slovencev ne zaveda resnosti situacije, »saj smo nekako sprejeli, da imamo na intenzivnih covidnih oddelkih skoraj 300 bolnikov.« Ob tem živimo skoraj normalno, želimo si množične dogodke, je Carrota opisal dogajanja v času epidemije covida-19 v Sloveniji. Malo večja množična nesreča pa že pomeni zlom zdravstva, je opomnil.
Po njegovih besedah je četrti val zahteven zaradi velikega pritiska na covidne bolnišnice, ker različica delta prizadene mlajšo populacijo. Tudi osebe, stare okoli 20 let, v tem valu potrebujejo bolnišnično zdravljenje, je poudaril.
Različica omikron
Ob tem se je dotaknil tudi nove različice koronavirusa omikron, ki je v Sloveniji sicer do tega trenutka uradno še nismo potrdili. Če bo virus odporen na protitelesa cepljenih in prebolelih ter se bo hkrati hitro širil, tega ne bo zmogel obvladati noben zdravstveni sistem, saj bi se znašli na začetku epidemije, je poudaril.
Če se bo virus sicer širil hitreje, a bo ob tem le nekoliko bolj agresiven in virulenten, pa je po besedah Carotte vpliv nove različice na zdravstvo odvisen od vmesnega časa do potencialnega novega vala epidemije. Če bo ta vmesni čas znašal dva ali tri mesece, bo slovensko zdravstvo teoretično sposobno zdržati nov val.
»Drugo vprašanje pa je izmučenost, tudi zmanjšanje empatije zdravstvenega osebja,« je dodal Carotta. Vprašal se je, če lahko zdravstveni delavec brez pripomb zdravi nekoga, ki so mu bile dane vse možnosti, da svoje stanje prepreči, pa tega ni hotel.
Na intenzivni negi 80 odstotkov necepljenih
Ob tem je opomnil, da je od vseh covidnih bolnikov, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje, več kot 80 odstotkov necepljenih. Med cepljenimi pa so večinoma taki, ki so zaradi kronične bolezni po cepljenju proti covidu-19 razvili slabšo imunsko zaščito.
Carotta zato poziva k cepljenju, še posebej starejšo populacijo. Kar 80 odstotkov oseb, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, je namreč starih med 50 in 75 let, hkrati pa je 99 odstotkov umrlih starejših od 55 let.
Opomnil je, da se je skupna koordinacija delovanja slovenskih bolnišnic z idejo enotne slovenske bolnišnice začela septembra lani in se je v drugem in tretjem valu epidemije covida-19 izkazala za uspešno.
Novembra več kot 200 intubiranih bolnikov
V sredini letošnjega oktobra je nato bolnišnice po besedah Carotte presenetil močno povečan pritisk na covidne bolnišnice. Dnevno so v obravnavo sprejeli med 80 in 120 covidnih bolnikov na nivoju celotne države, skupno število hospitaliziranih pa se je dnevno povečalo tudi za 50 bolnikov.
»Če bi mi avgusta nekdo rekel, da bomo imeli novembra več kot 200 intubiranih bolnikov, mu preprosto ne bi verjel,« je porast covidnih bolnikov opisal Carotta.
Dodal je, da je posameznim slovenskim bolnišnicam zaradi velike rasti števila hospitaliziranih nekajkrat grozil scenarij italijanskega Bergama iz lanskega marca.
»Le iznajdljivosti in požrtvovalnosti se imamo zahvaliti, da nismo gledali posnetkov, kot smo jih lani spomladi v Bergamu,« je poudaril Carotta.
Ob tem je spomnil tudi na največjo mobilizacijo kadra v zgodovini Slovenije. V covidnih bolnišnicah namreč pomaga kader s primarnega nivoja zdravstva, številni prostovoljci ter dijaki in študenti zdravstvenih in medicinskih smeri.
