Izgradnja več kot 90 hektarjev velikega kompleksa Magne Steyr v občini Hoče - Slivnica na zemljišču med avtocesto in Letališčem Edvarda Rusjana Maribor je predvidena v štirih fazah. Že poleti, natančneje junija, naj bi začeli graditi lakirnico. Poleg lakirnice, bi lahko junija začelo nastajati še skladišče obarvanih karoserij in poslovna stavba ter vsa potrebna cestna in druga potrebna omrežja za obratovanje prvega dela Magnine tovarne.
Prihodnje leto še druga faza s 1500 novih zaposlitev
Po prvi fazi pa bodo po načrtih že prihodnje leto začeli nastajati dodatni objekti z avtomobilskim obratom. Uresničena druga faza z objekti za izdelavo sestavnih delov in sestavljanje vozil bo prinesla dodatnih 1500 zaposlitev, kar pomeni da bo Magna po prvih dveh fazah zaposlovala blizu 2000 ljudi. Tretja faza bi nato prinesla še širitev avtomobilskega obrata, četrta pa dodatno lakirnico. Vsaka izmed faz ima torej že vnaprej opredeljeno predvideno število delovnih mest.
Cena? Ne le kmetijska zemljišča, ampak Rogoški gozd
Čeprav zemljišča za gradnjo Magninega kompleksa še niso odkupljena, je torej na vpogled večina gradbene dokumentacije, saj so postopki pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja že v teku. Ob tem se je oglasila tudi civilna iniciativa Pobuda za Pohorje, ki ostro nasprotuje spremembi kmetijskih zemljišč v zemljišče za gradnjo lakirnice. Po njihovih besedah namreč "ta investicija ne more miniti brez škodljivih vplivoh na predaplsko Pohorje".
Nad načrti Magne ter ravnanjem lokalnih oblasti in države pa so zgroženi tudi v iniciativi Rešimo Rogoški gozd. Skoraj vsak kvadratni meter izgubljenih kmetijskih površin bo namreč treba nadomestiti. In to s sečnjo Rogoškega gozda, o čemer smo že pisali. Če bo zgrajen celoten načrtovani kompleks tovarne, torej vse štiri faze, bi lahko padlo skoraj 70 hektarjev gozda.
Sečnja gozda postopna in odvisna od štirih faz
Marko Soršak, župan občine Hoče - Slivnica, pojasnjuje, da je nekako potrebno zagotoviti nadomestna zemljišča za kmete, ki bodo ostali brez zemlje: "Gre za gozd, ki je star okoli 150 let in ne gre za kakovosten gozd, poleg tega je bil namensko zasajen od ljudi, s tem primerom pa se je strinjalo tudi ministrstvo za kmetijstvo." Sodeč po občinskem prostorskem načrtu za prekvalifikacijo zemljišč v občini je razvidno, da je kar 66 hektarjev gozda že spremenjenih v kmetijske površine oziroma polja. Najprej bo posekanih skoraj devet hektarjev, potem v obdobju šestih let še preostanek, četudi na občini zagotavljajo, da je to odvisno predvsem od realizacije štirih faz gradnje Magninega obrata.
Kaj pa kmetje?
Vsi lastniki zemljišč, kjer je najprej predvidena gradnja, so že dobili ponudbe za odkup, med njimi tudi Rado Lobnik:
"Kdor na hitro preračuna, lahko zavoha dober posel."
Kmetom po besedah Lobnika druge zemlje sicer še niso ponudili, zato svoje tudi niso prodali. Vsa potrebna zemljišča za gradnjo tako za zdaj še niso zagotovljena, po besedah župana le lastništvo urejeno le pri polovici zemljišč: "Za zemljišča, kjer lastniki ne kupujejo nazaj nadomestnik zemljišč so realizirane, torej finančne transakcije so stekle." A mudi se tudi za drugo polovico, saj Magna želi graditi že letos poleti.
Starejše novice
