Da bi občina Hoče-Slivnica zagotovila nadomestna zemljišča za kmetovalce, čigar zemljo bodo namenili Magni Steyr, namerava posekati kar zajeten kos Rogoškega gozda.

Eden izmed predstavnikov akcije Rešimo Rogoški gozd Simon Žlahtič je za Mariborinfo dejal, da se prebivalci Rogoze še ne zavedajo, da bodo v kratkem izgubili svoj gozd. Najprej devet hektarjev, na koncu pa nekje okoli 66. Občina namreč še ni našla ustreznih zemljišč za kmete, ki bodo zaradi gradnje Magne oškodovani za svoja kmetijska zemljišča, zato se je v ta namen odločila posekati kar gozd in ga spremeniti v še eno obsežno polje.

Gozd naravna protivetrna ovira

Rogoški gozd je opredeljen kot Ekološko pomembno območje, a njegov nastanek ni naključen. Pravzaprav je bila Marija Terezija tista, ki je zaradi ravne in vetrovne Dravske doline odločila nasaditi naravno oviro pred močnimi vetrovi, ki so nekdaj pustošili na tem predelu. Tej naravni oviri, ki je hkrati tudi naravni filtrator nečistega zraka in vode (nedvomno »obogatene« s pesticidi in gnojevko, za kar odgovarjajo sami kmetje) pa so šteti dnevi. Da ne omenjamo drastičnega krčenja naravnega habitata številnih živali, ki jih tako dobesedno mečemo iz njihovega doma. 

Gozd na papirju že spremenjen v polje

Sodeč po občinskem prostorskem načrtu za prekvalifikacijo zemljišč v občini je razvidno, da je kar 66 hektarjev gozda teoretično že spremenjenih v kmetijske površine oziroma polja. Sečnja je torej mogoča kadarkoli, a bo potekala postopoma, kar bo nedvomno omililo instanten odpor prebivalstva. Najprej bo posekanih devet hektarjev, potem pa se bo malo po malo v razdobju šestih let posekal še preostanek, četudi na občini zagotavljajo, da je to odvisno predvsem od realizacije štirih faz gradnje Magne Steyr, na katere pa računajo vsi, ki si od avtomobilskega mogotca obetajo gospodarsko poživitev regije.

50 centov za kvadratni meter?

Pa vendar ves Rogoški gozd ni v državni lasti. Zgornji del gozda si lastijo Rogoški zapori, te pa država, medtem pa je spodnji del razparceliran in v zasebnem lastništvu. Tudi tega naj bi odvzeli njegovim lastnikom, kar zveni še bolj paradoksno.

Za nameček naj bi po neuradnih informacijah, ki so jih prejeli člani akcije Rešimo Rogoški gozd, lastnikom gozdnih površin zanj ponudili celih 50 centov na kvadratni meter. Mar država oziroma občina resnično ni mogla poiskati bolj logične rešitve, s katero bi bil volk sit in koza cela?

Sprenevedanje z vseh strani

Četudi so se o sečnji gozda na občini na hitro dogovorili že pred časom, je nenadna novica mnoge krajane, celo svetnike krajevne skupnosti, milorečeno šokirala, mnogi pa še sedaj ne verjamejo, da je to sploh mogoče. A s sečnjo je bil očitno dobro seznanjen predsednik krajevne skupnosti Uroš Blažiš, ki je zatrdil, da se tovrsten poseg v naravo njega ne tiče, saj vse niti v rokah drži država. Na socialnem omrežju Facebook je med drugim zapisal, naj ljudje ne klikajo na Facebook skupino »Rešimo Rogoški gozd«, češ da gre za računalniški virus. Člani akcije so se sicer že najavili pri županu in prosili za sprejem, a zaenkrat niso bili deležni odgovora. Je pa župan občine Hoče-Slivnica Marko Soršak že odgovoril mladi okoljevarstvenici Urški Trček, ki mu je pred kratkim poslala javno dostopno pismo z odlično argumentiranimi vzroki protesta proti sečnji. Četudi ji je že v prvem odlomku odgovoril, da gre pri obsegu sečnje za velike dezinformacije, je v naslednjem slednje v bistvu negiral.

»S sekanjem gozda se bo nadomeščalo kmetijska zemljišča ob letališču – področje Magne, vseh je okrog 90 hektarjev, stavbnih okrog 15 hektarjev, kmetijskih pa 75 hektarjev, ki jih bo zasedla Magna. In zahteva kmetijskega ministrstva je, da se kmetijska zemljišča nadomestijo. Toda ta investicija je predvidena v štirih fazah, in če bo do nje v popolnosti prišlo, bo treba nadomestiti do 60 hektarjev,« je zapisal župan občine Hoče-Slivnica, ki je se je v pismu sicer opredelil tudi kot velik zagovornik narave, zelenega turizma in zelenih destinacij.

Župan: Za sečnjo posredno krivi »politično neaktivni krajani«

Poudaril je tudi, da je bil ves proces sprejema legitimen, legalen in transparenten, češ da je bila v času sprejetja vanj vključena tudi javnost, tako da je presenečenje članov akcije Rešimo Rogoški gozd, celo nekaterih svetnikov, zanj presenetljiva še toliko bolj.

»Zaradi neobveščenosti predstavnikov sveta KS Rogoza o lokaciji nadomestnih zemljišč (Rogoški gozd) na občino nismo poslali mnenja Rogoze o morebitni sečnji omenjenega gozda. Ker naj bi bili demokratična družba in lahko izrazimo svoje mnenje, podpiram in se pridružujem iniciativi krajanov, da se ustavi sečnja gozda. Želela bi slišati mnenje strokovnjakov v koliki meri je gozd "bolan", možnostih nadomestitve morebitne sečnje bolnega drevja in kakšne so škodljive posledice za okolje v Rogozi in širše,« je o sečnji gozda zapisala podpredsednica sveta Tatjana Bolšec.

Na javno obravnavo, ki je potekala 4. januarja 2017, so zares povabili pomembne akterje pri soodločanju o usodi Rogoškega gozda, za primer lahko navedemo denimo Zvezo kmečkih žena in gasilce, zavod PIP ter Umanotero, Slovensko fundacijo za trajnostni razvoj.  O obveščanju krajanov ter svetnikov krajevne skupnosti pa ne duha ne sluha. A kaj moremo, krajani bi morali biti v zadevah lokalne skupnosti očitno precej bolj aktivni, zakaj pa ne berejo oglasnih desk in se ne zanimajo o planu vsakršne seje.

»Osebno obžalujem, da se niste aktivirali v času, ko bi lahko kaj spremenili, saj verjamem, da bi vaša energija mogoče lahko pomagala, da bi ohranili sečnjo gozda, kar je bila zahteva Ministrstva za kmetijstvo RS, ki so želeli, da se s tem ukrepom zaščiti kmetovanje v naši občini. V pravni državi je tako, da ko so predpisi sprejeti, jih je potrebno upoštevati,« je dodal na koncu svojega pisma.

Čistilna akcija gozda bi morda razširila nejevero o bližnji sečnji

Za nameček so krajane na občini pozvali celo na čistilno akcijo gozda Eko dan ni zaman, kot da je načrtovana poseka nek oddaljen imaginaren dogodek, o katerem krajani nimajo kaj skrbeti. Češ, če bodo sedaj čistili gozd, potem to zagotovo ne more pomeniti, da ga jutri morda več ne bo?

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice