Gosta tokratne oddaje Agri Next - Kmetijstvo za prihodnje generacije na televiziji IDEA sta Timotej Horvat in Leonida Gregorič s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.
Kakovost tal je eden ključnih dejavnikov za uspešno in trajnostno pridelavo hrane. Skrb za rodovitnost tal je zato nujna za prihodnje generacije, pri čemer imajo pomembno vlogo tako kmetje kot svetovalne službe in kmetijska politika.
Zakaj je kakovost tal tako pomembna?
»Dejansko je kvalitetna tla osnova za uspešno in kakovostno pridelavo, tudi bom rekel zdrave hrane,« pojasnjuje specialist za poljedelstvo Timotej Horvat s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.
Spomladi, ko se začne intenzivno delo na poljih, je ključno, da se opravi ustrezna analiza tal. Ta služi kot podlaga za strokovne nasvete o dognojevanju in varovanju okolja.
Spreminjanje kakovosti tal skozi čas
Vodja laboratorija Leonida Gregorič ugotavlja, da se stanje tal razlikuje glede na pristop kmetov.
»Pri tistih, ki skrbijo za tla in redno spremljajo njihovo založenost s hranili, lahko rečemo, da so tla kontrolirana, odmerki gnojil pravilni, s tem pa se izognemo tudi onesnaženju,« pravi.
Večja skrb pa velja pri majhnih pridelovalcih, ki pogosto prekomerno dognojujejo, kar lahko negativno vpliva na kakovost hrane in podtalnico.
Svetovalne službe in najpogostejša vprašanja kmetov
Kmetje se najpogosteje obračajo na svetovalce z vprašanji o zakisanosti tal in pravilnem dognojevanju.
»Vprašanje, ali moram poapniti svoje zemljišče, je skoraj na dnevni bazi prisotno,« izpostavlja Horvat in dodaja, da se pridelovalci še vedno ne zavedajo dovolj pomena pH vrednosti tal.
Vrste analiz tal in njihov pomen
V laboratorijih Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor opravljajo različne analize, od kemijskih do mehanskih.
»Mi v glavnem analiziramo pH vrednost, fosfor, kalij in organsko snov, ki je nujno potrebna za rastline,« pojasnjuje Gregorič.
Poleg tega izvajajo analize mineralnega dušika, ki je ključen za pravilno dognojevanje in preprečevanje onesnaženja podtalnice.
Priporočila za izboljšanje kakovosti tal
Horvat poudarja, da analiza tal svetovalcem omogoča, da natančno določijo odmerke gnojil in svetujejo kmetom glede izboljšanja prakse obdelave tal.
»Humus je eden glavnih dejavnikov, ki vpliva na zadrževanje vlage v sušnih obdobjih,« dodaja.
Priporočljivo je, da večji pridelovalci analizo tal opravijo vsakih štiri do pet let, manjši pa na vsaka dve do tri leta.
Vloga kmetijske politike
Strategija skupne kmetijske politike 2023–2027 spodbuja izboljšanje rodovitnosti tal, preprečevanje erozije in ohranjanje organskih snovi.
»Vidimo vedno manj preoranih njiv in vedno več zelenih površin, kar pripomore k preprečevanju izpiranja hranil in izboljšanju kakovosti tal,« ugotavlja Horvat.
Podnebne spremembe in trajnostne prakse
V zadnjih letih podnebne spremembe močno vplivajo na tla. Zato je ključno uvajanje konzervacijskih metod, kot so minimalna obdelava, pokrovne rastline in stalna vegetacijska prekrivnost.
»S tem zmanjšujemo erozijo, izboljšujemo strukturo tal in ohranjamo hranila za prihodnje generacije,« pojasnjuje Horvat.
Digitalizacija in prihodnost spremljanja tal
Razvoj digitalnih tehnologij omogoča boljše spremljanje kakovosti tal, čeprav se Sloveniji zaradi majhnih površin še vedno težje uvaja popolnoma avtomatizirane metode.
Gregorič poudarja, da kljub razvoju hitrih metod priprava vzorcev ostaja ključen del postopka. Prihodnost spremljanja tal bo verjetno v kombinaciji standardnih metod in novih digitalnih pristopov.
Slovenija je na dobri poti k trajnostnemu upravljanju tal.
»Humusna vsebnost v slovenskih tleh je višja kot v mnogih drugih evropskih državah, kar kaže na uspešnost ukrepov,« poudarja Horvat.
Kljub temu ostajajo priložnosti za izboljšave, predvsem v ozaveščanju kmetov in nadaljnjem razvoju trajnostnih kmetijskih praks.
*Video je nastal v okviru projekta AgriFuture Generations.
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.
Starejše novice
