Iz soočenja: Šarec in Pahor o prihodnosti Slovenije

Bliža se dan D. V nedeljo, 22. novembra, se bomo na volišča ponovno odpravili voliti predsednika Republike Slovenije 2017, za predsedniški stolček pa se potegujeta aktualni predsednik Borut Pahor, ki je v prvem rogu dobil največ glasov, in predsedniški kandidat Marjan Šarec, ki je bil Pahorjev najbližji zasledovalec.

Tudi v uredništvih Mariborinfo, Sobotainfo in Ptujinfo smo skupaj z osrednjo pomursko televizijo TV IDEA pripravili prvo soočenje predsedniških kandidatov v severovzhodni regiji. Takšna pa je bila nit soočenja.

Milijon volivcev ostalo doma, severovzhodni del Slovenije podprl Pahorja

Aktualni predsednik meni, da nizka volilna udeležba ni alarmantna, pravzaprav bi se morali zahvaliti tistim, ki so prišli. »Na koncu koncev: 45 procentov ljudi je prišlo in je oddalo svoj glas. V Sloveniji prevečkrat gledamo na tiste, ki jih ni in ne na tiste, ki so,« je dodal. 

Medtem pa Marjan Šarec meni, da lahko njegovi nizki podpori v naših krajih pripiše lokalno obarvanemu Andreju Šišku in opozoril, da je nizka volilna udeležba dober pokazatelj: »Politika mora začeti delati kot druge panoge – dobiti zaupanje, da bodo ljudje imeli občutek, da njihov glas kaj spremeni.«

Od Facebooka k Instagramu

Instagram, Facebook, Android … Četudi Šarec nima modernega pridevnika kot njegov nasprotnik, ki so ga oklicali kot »Instagram predsednika«, pa se mu ne zdi, da je kaj manj moderen, saj družbena omrežja uporablja še od časov, ko mediji e niso bili naklonjeni poročanju o lokalnih temah: s Facebookom je kot župan ljudi prepričeval, jih obveščal, reševal njihove probleme in dodal, da so »bili uporabni, koristni in učinkoviti«. Pahor pa meni, da ga pri aktivni vključitvi na socialnih omrežjih, ki se mu zdi nujna zaradi vstopa v digitalni svet, ne razumejo predvsem starejše generacije. Meni, da se bi morala politika temu prilagoditi in na ta način dati ljudem možnost izrekanja. »Če ne raziskujete, ne najdete poti na Olimp,« je dodal.

Elektromobilnost prevzema svet

Slovenija je izdala strategijo, da se po letu 2030 ne bo več dalo registrirati avtomobilov na dizelski oziroma bencinski pogon. Borut Pahor je električni vozil že vozil, vendar izraža skepso, kje in kako bomo pridobili dovolj električne energije v času, ko bo tovrstno vozilo izpodrinilo tista na fosilna goriva, pri tem pa tudi terjalo nove investicije. »Nisem strahopeten glede prihodnosti in se je ne bojim, imam neke skrbi, ampak mislim, da bo svet iznašel zdaj popolnoma nedoumljiva odkritja, ki nam bodo pomagala preživeti ta svet,« ob tem pa dodaja, da ljubezen do katrce ne bo kar tako umrla.

Šarec pa je ob tej temi omenil kočije in še pred leti nedoumljive reči iz serije Zvezdne steze, ki danes več niso oddaljene. »Že telefone poglejte – danes imamo vse na dlani: nič več papirja, ničesar. In tudi v avtomobilski industriji verjamem, da se ne bo čez 100 let nihče več spraševal in pomislil, da bi bilo lahko kaj drugače«.

Kakšna je Slovenija in kaj nas tare?

»Slovenija je majhna in fleksibilna država, zato se bo vedno sposobna prilagajati novim spremembam,« meni Šarec, ki ob tem dodaja, da smo uspešni na marsikaterem področju, zlasti mala podjetja pa dosegajo ogromne uspehe in rezultate v tujini. Krivi le našo majhno samozavest in tarnanje: »Stopimo iz hiše, cone udobja in naredimo ter spremenimo nekaj.«

»To, kar boste videli, ko boste prišli, bo nekaj, kar vas bo prepričalo,« meni o Sloveniji aktualni predsednik in prihodnost države vidi v ohranitvi narave in kulturne dediščine, sploh, ker se ta vklaplja v filozofijo trajnostnega razvoja.

»Slovenija bi lahko postala Silicijeva dolina Evrope«

»Slovenija bi lahko postala Silicijeva dolina Evrope,« je nato dodal Pahor, ki pa o kriptovalutah meni, da se bo svet denarja spremenil, pri tem pa imamo tako sposobne ljudi, ki so bili zmožni globalizirati določene stvari. Opominja, da so velike spremembe prišle po velikih tragedijah, zato upa, da bo »svet do te mere dozorel, da ne bo potreben ta strašen pogoj« in bodo spremembe prišle po mirni poti.

Šarec pa je slabo regulacijo novega področja primerjal s krompirjem, ki so ga sprva imeli za okrasno rastlino: »Zagotovo imamo možnost tudi s kriptovalutami postati velesila. Velesila imaš možnost postati pravzaprav z vsem, če si pravočasen, če te drugi ne prehitijo.«

Medtem pa je Pahor priznal svojo konservativnost zaradi tveganja za zlorabe, ki so možne pri tehnoloških novostih in tudi pri elektronskih volitvah, česar pa se bojo tudi Šarec, ki pa vseeno o neudeležbi meni: »Če imaš ti pravi artikel, potem te bodo ljudje poiskali in te našli«.

»Bi bil pa zelo nesamokritičen, če bi rekel, da bi vsi morali Marjana Šarca prepoznati kot mesijo in superčloveka. Verjamem, da me morajo spoznati in moje delo,« dodaja o lastnem namenu.

Kako bi uspela decentralizacija?

Pahor selitvi gospodarskega ministra ni pretirano naklonjen zaradi razdalje in ovire, dokler nismo omenili pomanjkanje državnih ustanov v Mariboru, ki bi prinesle delovna mesta. 

Medtem pa Šarec meni, da je v digitalni dobi vseeno, važno je, kaj se naredi, ob tem pa poudarja pomen ustanovitve pokrajin. »Občinam so naložene vse naloge lokalne samouprave, ki pa niso vse enako velike in jih enako sposobne opraviti. Manjka nam ta vmesna veja pokrajin, ki bi bile politične enote in bi imele svojo politično avtonomijo ter bi lahko izvajale naloge, ki so sedaj preložene na občine. S tem bi tudi dosegli določeno decentralizacijo – s pametnim, praktičnim pristopom, ne le nekaj na papirju, da se administracija razširi, efekta pa ni«.

Aktualni predsednik pa je opozoril, da se s tem neizogibno odpira tudi vprašanje prestolnic pokrajin, pristojnosti in finančna samostojnost: »Pokrajine bodo nastale organsko in s tem razvojem bo prišlo do potrebe po zakonski regulaciji in takrat bo pravi čas, pa tudi konsenz v družbi, da bo do ustanovitve pokrajin prišlo.«

Kako se izogniti sramotni zgodbi z Magno?

Da se kar sramotna zgodba z Magno ne bi ponovila, bi Šarec apeliral na vlado, da sprejme zakonodajo, ki bi bila vnaprej pripravljena na morebitne izzive in izenačila domače investitorje s tujimi. »Mi pa to preveč gasilsko rešujemo; moramo že vnaprej sprejeti zakone, da bomo na to pripravljeni.« Tej potrebi po regulativni izenačitvi pa pritrjuje tudi Pahor, ki meni, da bodo pogoji za domače in tuje investitorje enaki, ob tem pa meni tudi, da bo improviziranje transparentno, ljudje pa zaupali, da se ne gradi zaradi zasebnih profitov, temveč v njihovo dobro.

Arbitražna sodba: Pahor zaupa v dialog, Šarec pa po 26 letih dvomi vanj

Kako pa doživljata prizadetost obmejnih prebivalcev, ki so bili preslišani v sodbi arbitražnega sodišča? Pahor zagotavlja, da so njihove skrbi premostljive, da je vlada v ta namen pripravila paket interventnih ukrepov. Meni pa, da vključenost obeh držav v Evropsko unijo omogoča, da s posebnimi akti in sporazumi ljudem pomagajo, da meje ne bodo občutili.

Šarec pa izpostavlja pomen prakse na terenu in ocenjuje, da sta praktične probleme v tem primeru zanemarili obe strani. »Vedno zagovarjam, da je treba sodbe sodišč spoštovati, in to zagovarjam tudi zdaj, je pa res treba povedati, da ugodno pa ni. Zlasti za te ljudi, ki so tam ostali.« Četudi Pahor zaupa v dialog, pa Šarec po 26 letih dvomi vanj: »Nam nič ne pomaga, če je meja določena, če je ena stran ne prizna«.

Mora biti predsednik države moralna avtoriteta?

Aktualnemu predsedniku se zdi nesmiselno biti ultimativna moralna avtoriteta z zadnjo besedo. Šarec pa meni, da mora biti predsednik vsakršna avtoriteta: »Vsaka funkcija, vsak funkcionar mora biti tisti, ki je bil od ljudi postavljen zato, da bo delal za ljudi. In če ljudje prepoznajo tega funkcionarja kot nekoga, ki rešuje njihove težave, potem je že dosegel avtoriteto. To je tak pojem – več kot o njem govoriš, manj je. To se dela v praksi.«