Slovenija je v vrtincu košarkaške evforije norela v eno. Pa ste vedeli, da testosteron pri moških ob zmagi njihove ekipe naraste celo za 20 odstotkov?
Poželi smo sadove zmagovalne ekipe, ki je zaradi svojega truda in izjemne ekipe osvojila zlato na evropskem prvenstvu v košarki. Mnogi se sprašujejo, kaj se skriva za fenomenom navijanja, zakaj pričara ogled tekme neverjetno intenzivna čustva sreče ali jeze. Trume ljudi potujejo na tekme, podpirajo svojo ekipo, korakajo v nacionalnih barvah, s ponosom vihtijo zastavo in pojejo znan napev: »Kdor ne skače, ni Sloven'c«.
Razlogov je več. V ozadju se dogaja veliko na psihološki ravni, saj občutek, da smo del določene skupine - ekipe oziroma, če pogledamo širše, države, vzbudi v nas primarne občutke povezanosti in pripadnosti. Človek nenehno v sebi išče simbolične povezave z določeno skupino ljudi, s katero se lahko identificira, saj mu zrcalijo podobo o njem.
Referenčna skupina, v kateri se giblje posameznik in katere del se počuti, mu pomaga lažje definirati svoje vrednote, cilje in nasploh identiteto.
Nedvomno smo ljudje socialna bitja in vedno hlepimo po občutku pripadanja, večjo vrednost pripisujemo skupini, katere del se počutimo, večji je tudi občutek pripadnosti in povezanosti. Kadar je takšna skupina v »boju« z drugo skupino, človek občuti ta boj kot svoj boj, saj je poistoveten s svojo skupino, s tem lahko razložimo fenomene občutij, ki jih lahko pri navijačih zaznamo. Gledanje tekme je za nekoga, ki jo opazuje in se zelo identificira z skupino, tako kot če bi sam igral.
Poveča se srčni utrip, nivo adrenalina se dvigne, čustva blaženosti in agresije se intenzivirajo.
V ozadju se skriva tudi nezavedna potreba po povečanju občutka lastne vrednosti. Identifikacija s svojo ekipo prinaša posamezniku vse ugodnosti, ki jih doživljajo igralci pri njihovem osebnem zasluženem uspehu, »njihova zmaga je tudi naša zmaga«. Vzhičen zanos in kot raketa izstreljena samozavest je posledica, ki jo občuti navijač ob dosežku svoje ekipe.
Premagati druge vzbuja arhaične občutke zmagoslavja, ki so ljudem nekoč dali možnost preživetja. Občutek ponosa, ki prežema navijača ob zmagi svoje ekipe, se manifestira skozi javno razkazovanje, da je del te ekipe želi pokazati vse. Je del zmagovalcev in s tem je tudi on zmagovalec. Zanimivo je, kako hitro zagrabimo za zmagoslavje.
Kadar ekipa zmaga, pravimo: »Zmagali smo!«, kadar ekipa ne zmaga pa večina posameznikov reče »Zgubili so ...«
Kakor hitro identifikacija ne služi ojačanju pozitivnih občutkov, posameznik hitro opusti evforično pozicijo navijača. V tistih najbolj predanih navijačih pa zaradi občutka poraza, torej potemtakem »lastnega poraza« lahko bes in agresija seže do huliganskih razmer.
Vsekakor je navijanje pozitivna izkušnja za posameznika, če je njihova ekipa uspešna. Pozitivna občutja povečane lastne vrednosti in pripadnosti ugodno vplivajo na človeško psiho in telo. Pomembno je še posebej za moške, saj se skozi takšno izkušnjo vzbujajo močni občutki povezanosti in pripadnosti, kar pa zelo dobro vpliva na doživljanje lastne moškosti. Podoživljajo primarne občutke tekmovalnosti, borbe in seveda zmagoslavja, ki so globoko zakoreninjenja občutja v moškem.
Zanimivo je tudi, da druženje moških z moškimi poveča njihov nivo testosterona. Če zmaga njihova ekipa, lahko testosteron naraste celo za 20 odstotkov.
Ta opazovanja seveda ne držijo za vse ljudi, potrebe po pripadnosti se razlikujejo od ljudi do ljudi, veliko je tudi odvisno od skupine, ki jo želimo zavzeti za svojo, torej ali je to športna ekipa, verovanje ali kakšna druga ideologija, ki nam osmišlja življenje, ali pa je to samo družina. Vsak posameznik si osmišlja občutek pripadnosti na svoj način, vsekakor so pa tesne odnosne vezi, ki jih tvorimo z manjšo skupino, bolj pristne in s tem tudi ustvarjajo bolj pristen občutek povezanosti, ki ga mogoče ne malokdo išče ravno v takšni navijaški izkušnji.
Povzdignjena samozavest občutek ponosa ter pripadnosti, je balzam za vsako dušo, vendar kakor hitro je pridobljena, tako hitro tudi gre. Zato je evforija samo evforija, ki kakor hitro pride tako tudi izgine. Je pa lepo, da smo si Slovenci upali pokazati, da smo Slovenci, pa četudi zgolj ob zmagi naših vrhunskih športnikov.
Eva Kokol, psihoterapevtka
spezializantka psihoanalitične psihoterapije/ dipl. iz psihoterapevtskih znanosti
