Slika je simbolična (foto: Jaka Arbutina).
Zdravniki in študenti medicine imajo višjo stopnjo zaupanja v uradne vire in manj zaupajo alternativnim virom kot osebe v drugih zdravstvenih poklicih. Preverite, kdo najbolj zaupa cepljenju.

Ekipa Covid-19 Sledilnika je analizirala, kateri so tisti dejavniki, ki vplivajo na odnos do cepljenja proti koronavirusu med posamezniki, ki ne delujejo na področju zdravja.

Spomnimo, da so februarja objavili raziskavo, kako so zdravstveni delavci naklonjeni cepljenju.

Cepiti se namerava več moških kot žensk

V novi raziskavi je ekipo covid-19 Sledilnika zanimalo, kateri dejavniki vplivajo na namero o cepljenju.

Na podlagi primerjave deležev tistih, ki se verjetno ali zagotovo nameravajo cepiti, so prišli do naslednjih ugotovitev:

  • Namera za cepljenje je najvišja pri zdravnikih 84 odstotkov in študentih medicine 82, medtem ko se medicinske sestre in drugo osebje, zaposleno v zdravstvu 50 odstotkov ter študenti in dijaki zdravstvenih smeri 51 odstotkov manj naklonjeni cepljenju, celo manj kot osebe, ki niso zdravstveni delavci.
  • Cepiti se namerava več moških, 66 odstotkov kot žensk, 55 odstotkov.
  • Naklonjenost cepljenju narašča s starostno kategorijo, in sicer se namerava cepiti manj kot četrtina oseb ali 23 odstotkov, starih od 15 do 25 let, medtem ko je pri starejših od 75 let ta delež že 62 odstotkov.
  • Obstaja močna povezava med preteklim cepljenjem proti gripi in namero o cepljenju. Med tistimi, ki se včasih ali redno cepijo proti gripi, se jih 78 odstotkov namerava cepiti proti koronavirusu, medtem ko je ta odstotek pri tistih, ki se nikoli ne cepijo, le 43 odstoten.
  • Respondenti, ki poznajo oziroma so poznali nekoga, ki je bil hospitaliziran ali je celo umrl zaradi koronavirusa, se bodo bolj verjetno cepili, kot tisti, ki nimajo te izkušnje.

Vprašalnik je vseboval tudi sklop vprašanj, namenjenih oceni zaupanja v enajst različnih institucij, ter sklop vprašanj, namenjen (ne)strinjanju s trditvami o cepivu. Na osnovi teh vprašanj so z metodo glavnih komponent določili tri dejavnike. Prvega so poimenovali zaupanje v uradne vire (NIJZ, WHO, MZ, strokovnjaki, mediji), drugega zaupanje v alternativne vire na spletu, tretjega pa zaupanje v vlado. 

Moški, starejši, zdravniki in tisti, ki zaupajo uradnim virom bolj naklonjeni cepljenju

Zdravniki in študenti medicine imajo višjo stopnjo zaupanja v uradne vire in manj zaupajo alternativnim virom kot osebe v drugih zdravstvenih poklicih, študenti in dijaki drugih zdravstvenih ved ter osebe, ki nimajo zdravstvenega poklica.

Vse tri komponente so skupaj z drugimi spremenljivkami (zdravstveni poklic, spol, starost, izobrazba in izkušnje z boleznijo) uporabili kot dejavnike v ordinalni regresiji.

Potrdili so ugotovitve, da so moški, starejši, zdravniki in tisti, ki zaupajo uradnim virom, bolj naklonjeni cepljenju, vendar so z mediacijsko analizo nato pokazali, da so učinki na namero o cepljenju v določeni meri le posredni.

Komentarji o vladnih ukrepih in veliko skeptikov

Zanimivo je, da so analizirali tudi več kot dva tisoč odgovorov, vnesenih v okviru odprtega vprašanja o tem, ali želijo anketiranci še karkoli sporočiti na temo raziskave.

Odgovori so bili procesirani s tokenizacijo, nato pa so jih razvrstili v deset skupin, ki so prikazane na spodnji sliki. Ob sliki so izpisane besede, ki opredeljujejo njihovo vsebino.

Vir: Petravić in drugi 2021 (slovenski prevod prikaza)

Največji sta deseta skupina, ki vsebuje komentarje o vladnih ukrepih in vključuje veliko skeptikov, ter peta skupina, ki obravnava vprašanja varnosti cepiva za rizične skupine ter skrb za stranske učinke in vključuje tako tiste, ki se nameravajo, kot tiste, ki se ne nameravajo cepiti.

Analiza odprtih odgovorov je raziskovalcem omogočila globlji vpogled v to, kako anketiranci razmišljajo o cepljenju, in praktične predloge, kako komunicirati s skeptiki. Nekateri med njimi na primer radi uporabljajo znanstveni jezik ne glede na to, da so teorije, ki jih zagovarjajo, z znanstvenega stališča napačne ali nepomembne.

Neka skupina skeptikov rada opozarja na vlogo človeškega imunskega sistema, spet druga pa na osebne slabe izkušnje s cepivi, kot so neželeni učinki.

Delež ni dovolj visok, da bi dosegli čredno imunost

Zaključek raziskave je, da so mnenja Slovencev o cepljenju deljena

Delež tistih, ki so odgovorili, da se bodo verjetno ali zagotovo cepili, ni dovolj visok, da bi lahko dosegli tako imenovano čredno imunost

Raziskovalci pravijo, da je pomembno, da se dotaknejo vseh tistih, ki jih še lahko prepričajo, da spremenijo svoje mnenje. Potrebno se je lotiti korenitih javnozdravstvenih kampanj, ki spoštljivo in znanstveno podprto odvračajo mite in med ljudmi širijo resnična dejstva. 

Ljudje zupajo strokovnjakom

Zapisali so, da je njihova anketa pokazala, da večina ljudi še vedno dovolj zaupa strokovnjakom. Pomembno je torej, da se njihova sporočila objavljajo prednostno in niso zasenčena zaradi politike.

Zaradi poplave informacij pa velika teža uspeha morebitnih kampanj in sporočil sloni na enotni stroki.

S spleta

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Hanzo (nepreverjen)
Komentar je zaradi velikega števila negativnih odzivov skrit.

FACEPALM!

Zato pa je pregovor bolj star bolj nor.

Žalost (nepreverjen)

hanzo me prav zanima kakšen boš ti, ko boš star, če si že sedaj čudež narave.

In reply to by Hanzo (nepreverjen)

Starejše novice