Plača predsednika, pravna država in univerzalni temeljni dohodek. To so stališča kandidatov

Za Mariborinfo so predsedniški kandidati, ki se bodo to nedeljo pomerili na volitvah odgovarjali na vprašanja o delu predsednika in njihovi viziji. V tretjem sklopu predsedniški kandidati odgovarjajo na vprašanja o predsedniški plači, pravni državi in univerzalnem temeljnem dohodku. To so njihovi odgovori. 

Plača predsednika države znaša nekaj več kot tri tisoč evrov neto, boste s tem zneskom lahko preživeli?

1. Suzana Lara Krause:

»Vsekakor. Znam preživeti tudi z veliko manj. Kot večina Slovencev.«

2. Angelca Likovič:

»Predsedniško plačo bom dala za pomoč družinam v stiski.«

3. Maja Makovec Brenčič:

»Seveda.«

4. Boris Popovič:

»V politiko nisem vstopil zaradi plače, saj sem bil pred tem uspešen podjetnik, tudi sicer pa izhajam iz podjetniške družine, kjer smo vsi gojili vrednote do poštenega dela. Prav tako se v boj za funkcijo predsednika države nisem podal zaradi plače, kot morda nekateri drugi kandidati, ampak zaradi želje po spremembi na bolje za samo državo in nas, državljane. Naša država je danes neučinkovita, gospodarstvo stagnira, in to je tisto, kar moramo nujno spremeniti. Sicer pa menim, da bi višina plače predsednika države in drugih visokih javnih funkcionarjev morale biti določene na podlagi konkretno doseženih rezultatov dela.« 

5. Andrej Šiško:

»Sam lahko preživim tudi brez plače in brez socialne podpore, ki je niti ne želim. Kdor v Sloveniji ne more preživeti s tri tisoč petsto evri, si niti ne zasluži biti predsednik Republike Slovenije. Osebno ne potrebujem niti centa več, kot znese povprečna neto plača v naši državi. Razliko bom v primeru izvolitve podaril slovenskim otrokom, ki imajo ogroženo svoje otroštvo in živijo v razmerah nedopustne revščine.«

6. Marjan Šarec:

»Seveda.«

7. Borut Pahor:

»Da.«

8. Ljudmila Novak:

»Zagotovo. Kdor s tem denarjem ni sposoben preživeti se norčuje iz vseh tistih državljanov, ki zaslužijo precej manj.«

9. Romana Tomc:

»Seveda.«

Deluje v Sloveniji pravna država za vse enako?

1. Suzana Lara Krause:

»Po Ustavi RS je Republika Slovenija pravna država. In takšna tudi mora biti, če želimo prihodnost. Že to, da se o tem sprašujemo, je narobe. In odgovor je seveda ne. Pravna država ne deluje za vse enako. Pravno državo je treba spomniti, kakšna je njena naloga in kakšna je njena dolžnost.«

2. Angelca Likovič:

»Pravna država deluje tako, da bogati dosežejo vse, za reveža se pa noben ne briga.«

3. Maja Makovec Brenčič:

»To, da pravna država v Sloveniji ne deluje pravično in za vsakega enako, je žal še vedno pogost in običajno zelo prikladen očitek politike – največkrat, ko se izraža nestrinjanje s posamezno sodno odločitvijo, ki neposredno zadeva predstavnika tiste politične opcije, ki je kritična. Kar pa nikakor ni prav! Pravna država je temelj vsake demokratične moderne države. Človekove pravice in pravna država hodijo z roko v roki. Brez pravne države ni države, kot jo danes poznamo. Pravna država mora delovati za vse enako. Predsednica oziroma predsednik republike pa mora s svojo kredibilnostjo državljanom dopovedovati, naj spoštujejo delo organov pregona in odkrivanja ter zaupajo v delo teh organov. Kot kandidatka za predsednico republike predlagam drugačne postopke imenovanja sodnikov, predvsem zato, da bi sodstvu zagotovili nujno neodvisnost in zagotovili depolitizacijo pri izbiri in imenovanju novih sodnikov. Zaradi neodvisnosti, depolitizacije, strokovnosti in integritetete sodnikov. To je nekaj, kar vidim v sodni veji oblasti kot tisto, kar jo mora poosebljati. In predsednik kot apolitična osebnost k temu lahko veliko doprinese.«

4. Boris Popovič:

»Niti slučajno ne. Po ustavi imamo vsi zagotovljeno pošteno in nepristransko sojenje in tega si ne smemo nikoli pustiti odvzeti. Žal pa danes v Sloveniji ni tako. Kot predsednik bi se z vsemi močmi zavzel, da bi bilo tako. Po zadnjih anketah našemu sodstvu zaupa le še 16 odstotkov državljank in državljanov, kar je rekordno nizko. Tako nezaupanje v sodstvo ter posledično v pravno državo pa imamo le zaradi tistih pet do deset odstotkov gnilih jabolk, ki jih bomo iz sistema čimprej izločili.«

5. Andrej Šiško:

»Nikakor ne. Sodstvo pri nas je treba spremeniti v temeljih in tudi na tem področju zagotoviti odgovornost sodnikov ter šele vzpostaviti pravno državo – Slovensko pravdo, ki bo temeljila na tem kar je res in na pravici, ne pa samo na črkah protiljudskih zakonov. Vem kaj govorim, saj sem neenakopravnost in protizakonito delovanje sodišč in sodnikov doživel na lastni koži.«

6. Marjan Šarec:

»Trenutno ne.«

7. Borut Pahor:

»Odločitve ustanov pravne države je potrebno sprejeti in spoštovati, pa naj se z njimi strinjamo ali ne. Delovanja posameznih institucij pravne države ne komentiram, saj bi to lahko bilo razumljeno kot vmešavanje v njihovo delo ali odločitve. Zavedam se, da ob posameznih, zlasti javno bolj izpostavljenih primerih, lahko nastane vtis, da pravna država ne deluje ali da ne deluje za vse enako, a želim si, da se ne bomo nikoli prenehali truditi, da bo tako.«

8. Ljudmila Novak:

»Dejstvo je, da je Slovenija zaenkrat daleč od tega, da bi bila pravična država. Ljudje gledajo razvpite primere na sodiščih, ki se končajo brez sodnega epiloga le zato, ker so ljudje, ki se jim sodi, med privilegiranimi oz. kot rečejo velike ribe. Treba je narediti konec temu, da je naša država dežela dvojnih meril.«

9. Romana Tomc:

»Ne. Vsak dan znova se soočamo s tem, da pravna država ne deluje za vse enako, da imamo pravzaprav ugrabljeno državo. Imamo prvorazredne in drugorazredne državljane, kjer za nekoga velja, da ga izterjajo za vsako neplačano položnico, in da za njegov 200 evrski dolg dajo hišo na dražbo, medtem ko za drugega umaknejo dokaze, jih oprostijo v sodnih postopkih, jim spregledajo slabe bančne prakse, ali pa jih, nenazadnje, pomilostijo.«

Kako povrniti zaupanje v državo?

1. Suzana Lara Krause:

»Zaupanje v državo bomo ljudem povrnili samo tako, da se bo slišal njihov glas. Sloveniji moramo vrniti nasmeh. Z novo energijo, z zaupanjem v ljudi in tako, da bomo delali pravično in pošteno. Vsi. Brez izjem.«

2. Angelca Likovič:

»Z bolj poštenimi sodnicami in sodniki.«

3. Maja Makovec Brenčič:

»Politika mora biti proaktivna in odločna pri podpori razvoja novih tehnologij, dobrih idej in družbe znanja. Kot predsednica republike bom k temu prispevala s svojo kredibilnostjo in koristnimi stališči, ko ostali odločevalci v državi oblikujejo vso potrebno podlago in podporo za ta razvoj. Aktivno bom sodelovala pri promociji države in privabljanju investicij, hkrati pa kot promotor slovenskega gospodarstva s svojim mednarodnim delovanjem domačim podjetjem odpirala vrata v tujini. Prizadevanja zato, da postane slovensko gospodarstvo na mednarodnem parketu še bolj prepoznavno, slovenski proizvodi pa še bolj iskani in zaželeni, so zagotovo eno od najpomembnejših širše družbenih vprašanj. V Sloveniji je obilo znanja, potencialov in virov, ki jih je treba spodbujati - od visoko tehnoloških in družbenih inovacij, do start-upov in trdnih javnih sistemov, kot sta javno šolstvo in javno zdravstvo.«

4. Boris Popovič:

»Samo z učinkovito politiko bomo lahko povrnili zaupanje ljudi v našo državo in politiko.  Zato bom vse svoje moči in predsedniške pristojnosti uporabil za to, da se davčna zakonodaja spremeni na način, da bo spodbujala razvoj in podjetništvo, kot tudi da se uvedejo davčne spodbude in olajšave, ki bodo pripomogle k odpiranju novih kakovostnih delovnih mest. Poleg tega si bom prizadeval ustvariti učinkovito državo na vseh področjih, predvsem pa jo debirokratizirati. Pomembno je tudi, da predsenik države postane moralna avtoriteta, ki ve kaj dela in ki se ne boji izraziti svojega stališča o ključnih vprašanjih v državi.«

5. Andrej Šiško:

»Tako, da me ljudje najprej množično podprejo, in zmagam na volitvah, zatem pa kot predsednik skupaj s podporo slovenskega ljudstva vzpostavimo odgovornost na vseh nivojih odločanja v naši državi, tiste, ki so krivi za nastalo stanje pa odstranimo od vzvodov odločanja.«

6. Marjan Šarec:

»S trdim delom politikov na funkcijah, ki jih zasedajo. Politiki morajo biti v službi za ljudi in ne posameznih interesov.«

7. Borut Pahor:

»Lani je Slovenija obeleževala 25. obletnico samostojnosti, letos 25 let njenega diplomatskega priznanja. V tem času smo postali demokratična država, odprta in povezana z Evropo in svetom. A čas gospodarske, socialne in moralne krize je razgalil slabosti tranzicije in zamajal zaupanje ljudi v institucije pravne in politične države. Zato sta izjemnega pomena pravna in politična kultura, da lahko tisti, ki skrbijo za izvrševanje zakonov, to počnejo z zaupanjem javnosti.«

8. Ljudmila Novak:

»Kot predsednica države bom skrbela za to, da bodo na pomembne državne funkcije imenovani ljudje, ki si to zaslužijo zaradi svoje strokovnosti, odgovornosti in poštenosti. Verjamem, da lahko s svojim zgledom in đšpo0 na krivice ter korupcijo v državi, doprinesem k temu, da bodo naši državljani začeli zaupati v državo.«

9. Romana Tomc:

»Gre za dolgotrajen in težak proces, kjer se spremembe ne zgodijo čez noč, saj je zaupanje že tako skrhano, da je treba na tem res garati. A znana misel pravi, da se vsaka pot začne s prvim korakom. Prvi korak je jasen: konkretna vzpostavitev odgovornosti na različnih sistemih in podstateh družbe ter zavedanje, da politiki nismo sami sebi namen, temveč, da smo tu za ljudi. Za dolgoročne spremembe v družbi, kakršnekoli že, pa je najprej pomembno tudi aktivno državljanstvo.«

Ste za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka?

1. Suzana Lara Krause:

»Temeljno vprašanje tega se mi zdi: ali UTD presega protislovja obstoječega kapitalističnega sistema in ga odpravlja? Sem za pošteno plačilo vsakega pravično opravljenega dela. Sem za dostojno življenje vsakega posameznika. Sem za dodano vrednost na zaposlenega. Sem za davčne olajšave. Ko bo gospodarstvo lahko dihalo in bodo podjetja lahko vlagala v razvojne strategije, bo to pomenilo trajnostno rešitev.«

2. Angelca Likovič:

»Ne, ker spodbuja nedelo. Človek, če je le pri močeh, mora s svojim poštenim delom in pošteno plačo preživeti svojo družino.«

3. Maja Makovec Brenčič:

»Da. Za izboljšanje položaja mladih in tudi drugih ranljivih, materialno nepreskrbljenih skupin v družbi, se zavzemam tudi za poskus uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Družba se namreč neustavljivo spreminja in kliče k dodatnim razmislekom o novih načinih doseganja socialnega ravnotežja.«

4. Boris Popovič:

»Če bi država ustvarila pogoje, da bi imel vsak dela zmožen, možnost in priložnost delati za pošteno plačilo, hkrati pa bi zagotovila dostojno življenje tudi tistim, ki iz takih in drugačnih razlogov (recimo zdravstvenih) ne morejo delati, danes ne bi niti razmišljali o univerzalnem temeljnem dohodku.«

5. Andrej Šiško:

»Sem in to zato, ker sem prepričan, da nihče ne sme biti brez osnovnih sredstev za preživetje. To vsem zagotavlja 2. člen Ustave RS, ki pa trenutno ni spoštovan, kot tudi ne številni drugi členi ustave. Ne podpiram pa tega, da ni treba ničesar delati, ker bi naj vsakomur pripadal UTD, saj to ni niti razumno, niti to ni socialna država.«

6. Marjan Šarec:

»Da, vendar ideja potrebuje svoj čas.«

7. Borut Pahor:

»Ko so se te razprave začele v evropskem prostoru, sem bil do zamisli zelo zadržan. Še vedno sem, saj je premalo razvita, da bi me prepričala. Mi je pa bolj všeč, kot mi je bila. Ne vemo natančno, kaj se bo v prihodnosti zgodilo. Očitno je, da smo priča mnogim kazalnikom, ki napovedujejo paradigmatične spremembe. Ne le na trgu dela, ampak v konceptu življenja nasploh. Pojavlja se vprašanje, ali je koncept liberalnega razvoja in socialno-tržne ekonomije paradigma, ki bo zdržala kontroverznosti stoletja, ki je pred nami, ali pa bo prišlo do prelomov. Mogoče je, da bodo digitalizacija in nove tehnologije v še večji meri nadomestile delo človeka, zlasti fizično. Kaj bo človek počel v življenju, kako bo osmišljal sebe v prihodnje, če ne skozi delo? Na to nimam odgovorov, in morda je eden od mogočih odgovorov lahko tudi UTD.«

8. Ljudmila Novak:

»Menim, da UTD v naši državi ni realen koncept, saj Slovenija nima virov, iz katerih bi ga lahko financirala. Dobro se zavedam problema revščine in socialne razslojenosti, a sem mnenja, da bi bilo potrebno te probleme reševati na drugačen način - predvsem z izboljšanjem gospodarskega okolja, znižanjem obremenitve plač in nižjimi davki.«

9. Romana Tomc:

»Med idejami, kako preoblikovati socialni sistem, se vedno znova pojavi tudi ideja o univerzalnem temeljnem dohodku. Ideja je na prvi pogled sicer simpatična. Gotovo obstajajo tudi entuziasti, ki resnično verjamejo, da je to najboljši možen sistem. In to z vsem srcem zagovarjajo. Seveda daleč od ekonomske logike. Edini resnično pozitiven učinek UTD-ja je, da je izvedbeno enostaven. Največji razlog, ki govori proti njegovi uvedbi, pa je, da je izjemno drag. Zato si ga države ne morejo privoščiti. V Evropi ga nima nobena država in tudi za Slovenijo je UTD danes utopija in tako bo še nekaj časa.«

Odgovori predsedniških kandidatov so razvrščeni po vrstnem redu, ki bo na glasovnicah.