Branje daje človeku intelektualno širino.
Statistika govori o tem, da je knjižna produkcija od leta 1991 pa vse do 2009 strmo naraščala, od takrat naprej pa vztrajno pada. V letu 2009 je domača knjižna produkcija zabeležila rekord, saj se je število izdanih knjig ustavilo šele pri 6953. Naslovu. Dobrih 1500 naslovov manj smo zabeležili v letu 2015, saj novejših podatkov še ni na voljo.
Statistiko beležimo od leta 1919, ko je izšlo 389 naslovov knjig, kar je takrat pomenilo približno 30 novih naslovov na 100.00 prebivalcev. Sicer skromen izkupiček ne velja za najnižjega, saj je med 2. Svetovno vojno izšlo še manj knjig.
Počasna, vendar vztrajna rast
Počasno rast produkcije smo lahko najbolj občutili šele leta 1974, ko je v Sloveniji izšlo že več kot 100 naslovov na 100.000 prebivalcev. Leta 1999 že več kot 200 in nato v rekordnem letu 2006 že kar 340 izdanih knjig na 100.000 prebivalcev.
Žalosten preobrat
Knjižna produkcija je leta 2012 začela upadati, kar ni posledica finančne krize, ki se je začela že veliko prej, leta 2008. V letu 2015 je po podatkih Narodne in univerzitetne knjižnice v Sloveniji izšlo 5411 naslovov knjig in brošur, kar je 262 naslovov na 100.000 prebivalcev, od tega 1668 z leposlovno vsebino, to pa je približno 81 naslovov na 100.000 prebivalcev.
Razkorak med pisatelji in izdatelji
Zanimivo je, da pisanje knjig zaposluje občutno manj avtorjev, ki jih je pri nas nekaj manj kot 300 in veliko več ostalim dejavnostim povezanih s knjigo. Raznih izdajalcev knjig, tolmačev, prevajalcev in arhivarjev je vsega skupaj kar 4114, kar je več kot 10-kratnik števila avtorjev.
Kaj je torej razlog za upad knjižne produkcije? Premajhno število navdahnjenih avtorjev ali preveliko število potencialnih uporabnikov oziroma bralcev, ki raje kot za knjigo, primejo za tipkovnico računalnika ali daljinskega upravljalca TV sprejemnika?
Fotografija je simbolična.
