Odkritje 416-letne divje trte v Tibetu ne spreminja dejstva, da mariborska Najstarejša trta ostaja najstarejša žlahtna vinska trta na svetu, ki še vedno obrodi in po ocenah presega 450 let.
V domači in tuji javnosti je pritegnilo pozornost odkritje 416-letne vinske trte v Tibetu, ki jo je Guinnessova knjiga rekordov kot najstarejšo uvrstila v novo kategorijo - divja vinska trta.
Guinnessova rekorderka najstarejša trta na svetu iz Maribora tako ohranja naziv najstarejše žlahtne vinske trte, ki še zmeraj rodi sadove.
Ob tem pa lahko na podlagi različnih dokazil in ocen njene starosti sklepamo, da je Najstarejša trta z mariborskega Lenta danes že celo presega 450 let in je tudi v absolutnem smislu še naprej najstarejša trta na svetu.
Najstarejša trta, ki raste na mariborskem Lentu ob reki Dravi, je ikona mariborskega in slovenskega turizma, vinogradništva in lokalne identitete.
Predstavlja izjemno vinogradniško tradicijo vinorodne dežele Podravje in povezuje generacije vinogradnikov, prebivalcev in obiskovalcev našega mesta.
V skupini približno deset tisoč registriranih sort
Leta 2004 je bila Najstarejša trta vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov na podlagi znanstvene analize iz leta 1972, ki je potrdila njeno starost med 350 in 400 leti.
Najstarejša trta spada v podvrsto Vitis vinifera ssp. vinifera, ki zajema gojene sorte vinske trte, tiste, ki jih je človek stoletja načrtno razvijal in ohranjal zaradi vinogradniške vrednosti.
V to skupino spada približno deset tisoč registriranih sort, med njimi pa le nekaj sto gospodarsko pomembnih. Žametna črnina z Lenta je ena izmed teh dragocenih sort.
Najstarejša trta je skala identitete Maribora
Stane Kocutar, skrbnik mariborske Najstarejše trte:
»Pri odkritju omenjene divje trte v Tibetu gre za izjemno botanično zanimivost, ki ne posega v status Najstarejše trte na mariborskem Lentu. Ob omembi podobnih ugibanj v preteklosti sem vedno poudaril, da svet gotovo še skriva kakšno presenečenje povezano s starostnimi rekordi vinske trte, in imel pri tem v mislih predvsem območje Kavkaza.
V primeru, da bi se našla vinska trta, ki bi kljub botanični bližini starostno presegala mariborsko žametovko, pa predlagam uvedbo oznake »najstarejša žlahtna, še vedno rodna vinska trta v urbanem okolju.
Ob odkritju trte v Tibetu pa je treba upoštevati tudi prizadevanja Ljudske republike Kitajske, ki v zadnjem obdobju postaja pomemben dejavnik tudi na svetovnem vinskem zemljevidu.«
Jure Struc, direktor Zavoda za turizem Maribor:
»Najstarejša trta je skala identitete našega mesta. Ni le turistična znamenitost, ampak živi simbol naše zgodovine, kulture in povezovalne moči. Njene potomke danes rastejo na štirih kontinentih, več kot 150 v Sloveniji in več kot 100 v tujini.
Na Zavodu za turizem Maribor bomo v sodelovanju z Mestno občino Maribor in drugimi ključnimi akterji tudi v prihodnje trdno gradili na tej edinstveni zgodbi, saj se njena vrednost z novimi globalnimi odkritji ne zmanjšuje, temveč utrjuje. Najstarejša trta ostaja ena osrednjih značilnosti našega mesta, pomemben svetilnik razvoja turizma in prepoznaven ambasador širše regije.«
