Pripravite se na najzanimivejšo noč v letu, ko bo temno nebo osvetljeval meteorski dež. Za boljšo vidljivost se pomaknite iz mestnih središč in ostalih svetlobnih onesnaževalcev.

»Kometi, ki krožijo okoli sonca puščajo za sabo veliko delcev in če Zemlja na svoji poti okoli sonca zaide skozi te delce, ki jih strokovno imenujemo meteorsko oziroma meteoroidno vlakno, potem se število delcev, ki trčijo z Zemljino atmosfero poveča. Ti delci so seveda različno veliki, kar pomeni, da majhni zgorijo takoj in pri tem tudi zableščijo, medtem ko večji delci skozi Zemljino atmosfero potujejo dlje časa in povzročijo daljši sij v obliki gorečega repa. Pri tem pa ne gre za izgorevanje teh delcev, temveč se zaradi trenja zrak okoli njih tako zelo segreje oziroma ionizira, da se poveča sij, kar nam daje iluzijo goreče sledi,« uvodoma za Mariborinfo pove Igor Žiberna, predsednik mariborskega astronomskega društva Orion in doda, da večji delci lahko celo padejo na Zemljino površje.

Delci kometov imajo svoja imena

»Delce na splošno imenujemo meteoroidi, zaradi tega tudi termin meteoroidno vlakno. Tisti meteoroid, ki zaide v Zemljino atmosfero in zažari, imenujemo meteor, vendar ta meteor ne doseže Zemljinega površja. Če ta meteor pade na Zemljo, ga imenujemo meteorit,« še pojasni Žiberna in kot zanimivost pove, da se ob padanju na Zemljino površje meteoritu masa izjemno zmanjša in kot primer navaja padec meteorita februarja 2013 nad Uralom, ko je meteorit ob vstopu v Zemljino atmosfero v premeru meril kar 20 metrov, na koncu pa je ob trku z Zemljinim površjem v premer meril zgolj še 40 centimetrov.

»Sicer pa je po velikosti težko napovedati ali bo določeno telo preživelo padec na Zemljo, saj je razpadanje v atmosferi odvisno od gostote tega telesa. Kovinski meteoriti lažje preživijo let skozi našo atmosfero kot kamniti. Tukaj je spet vprašanje poroznosti in seveda hitrosti, s katero pada proti Zemlji. Če meteorit pada proti Zemlji, potem se seveda hitrosti seštevajo in lahko hitro doseže hitrost tudi do 60 kilomerov na sekundo. Če meteorit Zemljo zasleduje, je ta hitrost bistveno manjša in tej potem težko dosežejo Zemljino površje,« pojasni Žiberna.

Meteorski dež navidezno izvira iz ene točke

Pri meteorskem dežju gre za astronomski pojav, ki se pojavlja vsako leto med 11. in 14. avgustom. Je nebesni pojav, pri katerem se vidi večje število meteorjev, ki navidezno izvirajo iz ene točke. Točka, iz katere izvirajo meteorji, se imenuje radiant.

Perzeidov meteorski dež se imenuje zato, ker radiant leži v zvezdni konstalaciji Perseus.

Meteorski dež perzeidov ima svoj izvor v delcih, ki jih za seboj pusti komet Swift-Tuttle. Kometi so lahko kamnitega ali kovinskega izvora. Ob letu skozi vesolje, se za njimi sproščajo manjši delci oziroma meteoroidno vlakno. Vidimo jih kot kometov rep. Ti delci snovi imajo podobno sestavo in obliko kot meteoroidi. Na ta način se po celotni poti kometa razsujejo meteoroidi obliki meteoroidnega vlakna. Med kroženjem Zemlje okoli Sonca včasih Zemlja prečka ta meteoroidni tok in na Zemlji takrat opazimo meteorski dež.

Kje najbolje opazovati meteorski dež?

Meteorski dež, kot tudi vsi ostali nebesni pojavi, je najbolj viden, kadar ni prisotne nikakršne umetne osvetljave. To pomeni, da moramo poiskati prostor, kjer je svetlobne onesnaženosti čim manj, kjer ni uličnih ali drugih svetlobnih izvorov, ki bi lahko onesnažili naš pogled na zvezdno nebo.

Kadar opazujemo zvezde, ne prižigamo nikakršne svetilke ali ognja, temveč moramo poiskati čim močnejšo temo, da bodo zvezde čimbolj vidne. Umetna svetlona uničuje zvedni sij oziroma njegovo jakost.

Kje v okolici Maribora opazovati meteorski dež?

Vidljivost bo boljša tudi, če se povzpnemo na višji kraj, na primer na kakšno vzpetino. Z visokega kraja, če v bližini ni svetlobnih onesnaževalcev, je vidljivost neba natančnejša. Že svetloba iz naselij nižje nas, lahko onesnaži naš pogled v vesolje.

Po besedah Žiberne lahko nebesne pojave opazujemo tudi nekje v dolini, na kakšni daljši ravnini, kot je Dravsko polje, če le ni v bližnji okolici svetlobnega onesnaževanja. »Še najbolje je, če se vležemo na kakšno blazino in v ležečem položaju opazujemo nebesne pojave. Seveda ne smemo pozabiti na seznam želja, ki je pri meteorskem dežju praktično nujen,« s šalo zaključi zanimiv pogovor, ki je realnost kar potisnil za vogal in pustil domišljiji širnega vesolja prosto pot.

Žiberna iz astronomskega društva Orion je za Mariborinfo še povedal, da bo letos opazovanje nekoliko zmotila svetla luna, ki bo malo pred zadnjim krajcem, kar pomeni, da bo osvetljena nekaj malega čez svojo polovico.

Ko je meteorski dež na vrhuncu, lahko doseže količina meteoritov tudi do 60 ali več na uro. Vidni so čez vse nebo, vendar zaradi smeri potovanja, nekoliko boljše na severni hemisferi.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice