Morda se vam banana ne zdi kaj posebnega, vendar je priljubljeni sadež v zadnjih nekaj desetletjih doživel nekaj sprememb.
Sorta, ki jo poznamo in obožujemo, se imenuje Cavendish banana, z blagim okusom in kremastim mesom.
Kljub svoji prisotnosti v skoraj vseh supermarketih pa Cavendish ni bila od nekdaj priljubljena banana.
V petdesetih je vladala druga sorta
Sorta, ki se je v petdesetih letih prejšnjega stoletja najpogosteje prodajala, je bila banana Gros Michel, ki izvira iz jugovzhodne Azije.
Gros Michel je imela debelo in trpežno lupino in je zrasla v goste šopke, kar je olajšalo pošiljanje.
Vendar pa je izginila z mednarodnega trga, potem ko jo je uničila glivična okužba, ki se prenaša s prstjo.
Uničenje sorte Gros Michel je povzročila posebna vrsta glive, imenovane Fusarium oxysporum.
Fusarium oxysporum se je pojavila v poznih 19. stoletjih in se hitro razširila na rastline banan po vsem svetu.
Rezultat je bil splošno znan kot panamska bolezen, tako imenovana po kraju, kjer je prvič povzročila večjo škodo. Gliva se je preselila proti severu in povzročila izgube v Hondurasu, Surinamu in Kostariki v prvi polovici 20. stoletja.
V šestdesetih je prišla nova banana
Sorta banane Cavendish je bil izdelana v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Ne more se spolno razmnoževati, kar pomeni, da so banane te sorte kloni.
Biologi so razvili sorto Cavendish, da bi nadomestili Gros Michel, saj so verjeli, da je odporna na Fusarium. Toda drug sev glive zdaj ponovno ogroža banane.
To je sev TR4, ki že nekaj let ogroža proizvodnjo banan. Toda znanstveniki verjamejo, da so našli način, kako zaustaviti okužbo na njeni poti – in začne se na celični ravni.
V mednarodni trgovini z bananami prevladuje en sam klon Cavendish, kar pomeni, da je genetska variabilnost izjemno nizka.
Genetske variacije so bistvena sestavina evolucijske biologije in opisujejo razlike v genetski sestavi posameznikov znotraj vrste. Če imajo člani populacije enake genetske informacije, bodo imeli enake lastnosti.
V primeru banan Cavendish so zaradi enakih genov enako dovzetne za TR4. Ta se je pojavila pred približno 50 leti v jugovzhodni Aziji.
Od takrat so jo našli v državah, vključno z Avstralijo, Indijo, Kolumbijo in Libanonom.
TR4 je postala velika težava za mednarodno trgovino z bananami.
Medtem ko si znanstveniki prizadevajo razviti odporne sorte banan, se zdi, da bo vedno obstajal drug sev glive, ki bo povzročal opustošenje.
Treba je omeniti, da gliva, čeprav je uničujoča za rastline banan, za ljudi ni nevarna.
Znanstveniki so tako identificirali dve liniji Cavendisha, ki bi lahko preprečili bolezen. Obe liniji sta bili genetsko transformirani, kar pomeni, da se je DNK prenesla iz drugih celic v lastne. Ali bo to rešitev za banane Cavendish, še ni znano.
Medtem ko Cavendish še vedno obvladuje mednarodni trg, pa so naprodaj tudi druge sorte. V Aziji in Južni Ameriki so na primer zelo priljubljene jabolčne banane, ki so znane po svojem sladkem okusu.
Še zanimivost: ste vedeli, da je banana botanično jagoda?
Banane so po pridelani količini na četrtem mestu, za pšenico, rižem in mlekom.
Na zahodnem tržišču so skoraj izključno sorte Cavendish. Edina članica Evropske unije, ki ima plantaže bananovcev, je Španija (Kanarski otoki).
Komentarji (17)
Če prepisujete vi, zakaj ne bi še mi ...
Citat Vedrane Rudan ... prevedel Google ...
"Bore Čorbe ni več. »Ne smeš pisati o Bori,« mi je rekel mož, »nisi ga poznala.«
V razpravo se nisem spuščala. Bora je del moje duše na način, ki ga ljudje, ki jih poznam od rojstva, nikoli ne bodo.
Ali moraš nekoga "poznati", da ti je blizu tako, kot je bil Bora meni in na sto tisoče drugih, ki ga prav tako niso "poznali"?
Ne razumem glasbe, je ne poslušam pogosto, a Borove pesmi so bile zame vedno več kot glasba. Tolažba, pomoč pri soočanju z resnico. Ko sva šla na izlet z avtom, sem poslušala samo njega, potem njega in še enkrat njega.
Ko popolnoma zgubljena sedim doma in obsedena s svojimi demoni topo strmim v steno, poslušam Boro, Boro in še enkrat Boro.
Toplina, obup, glas zgube, ki mi s hripavim glasom pripoveduje svojo zgodbo zgubam in obupanim je tisto, kar mi nihče, še najmanj pa njegova smrt, ne more vzeti. Bora je moj brat, moj junak, moj Pesnik pesnikov, moja palica, ko drvim skozi življenje v iskanju trdnih tal.
"Poglej dom svoj anđele" je danes lahko himna vsake države na globusu. Bora je brez konkurence največji rock pesnik na tem nekdaj našem prostoru, ki je na žalost postal njihov. Bora je bil "četnik", pišejo te dni.
Četnik? Ne zanima me, če je bil "četnik", sploh ne vem, kdo je "četnik". Zame je četnik na primer Plenković, ki je vsaki hrvaški materi ali ugrabil otroka ali pa ga izstradal. Hrvaško je spremenil v prah in pepel, niti en četnik mu ni, ne more in ne bo enak v tem zločinu. Tudi Hrvaška je dom, v katerega bi se moral ozreti Borin angel, pa mu ne pride na misel.
Tolaži me, da bo enkrat konec strahovlade našega četnika, Borov glas bo za vedno zvenel.
Jasno mi je, da je v istem tekstu popolnoma neumestno omenjati Bora "četnika" in Plenkovića bandita, vem pa, da mojega dragega "četnika" to bogokletje ne bi zmotilo. Ni mu bilo mar, kaj si mislijo okolica.
Predvajal je svoj film, ki je bil moj in ki je moj in ki bo moj, dokler diham. Dragi Bora, davnega leta 1989 sem bila na tvojem koncertu na Reki v HNK Ivana pl. Zajec. Peli ste, "u slučaju građanskog rata, letite avionima JAT-a". Celotno gledališče se je smejalo tako, kot so se takrat smejali vsi, ki so omenjali državljansko vojno v Jugoslaviji. Državljanska vojna v deželi bratstva in enotnosti? ha, ha, ha.
Enkrat sem te srečala na Radiu Rijeka. Presenetil me je tvoj čist, skoraj dekliški obraz. Zdelo se mi je kot maska, ki skriva obraz moškega ostrega glasu in še ostrejšega jezika. Tudi tvoj glas ni bil oster. Bila sem zmedena. Ali je tisti tihi, vljudni mladenič Bora Čorba?
Vsi imamo tisoč obrazov, vsi smo dobri ali slabi igralci, ničesar ne morejo naši obrazi ali naše besede povedati o nas. Zato, Bora, za nekatere si četnik, bogastvo za tiste, ki vse vedo, zame pa boš vedno le zdravilo za mojo dušo."
Tako o velikanu pišejo na Hrvaškem in verjamem, da hrvaški gasterbajterski čefur v SLO, P. Žerjavić ter od rojstva retardirani F. Kek, si ne bi delala sramote (in vsem nam), če bi to prebrala ...
In reply to In pogreb Bore Čorbe,… by Surfeiter (ni preverjeno)
a je tebi remen dol fuknalo
da si tak fuknjen
prokletoo tele mamino zmešano
sigurno so te sldati jJLA napravili
In reply to Če prepisujete vi, zakaj ne… by Surfeiter (ni preverjeno)
Današnje banane so odpad, to, kar smo meli v cajtu yuge so ble prave banane. Pol meterske včasih, ne pa ta EU plastika, ki jo žremo danes...
za to so krive vse te regulacije... sem gledal 1x oddajo, kjer so jih pakirali za prodajo... banane, ki so bile PREVELIKE so kar odvrgli, ker jih niso smeli prodajati...
In reply to Današnje banane so odpad, to… by Ć (ni preverjeno)
Kdor pozna oznake ,ki so zapisani na etiketah banan lahko ugotovi kvaliteto. Vsega ne smete kupiti.
Če ne bo banan kako bodo preživele opice ? Kaj pravita Tonin in Mahnič posebneža ,ki sta pogrešala banane v socializmu ?
V jugi ni bilo banan
v jugi so bile banane
ampak samo v beogradu
za jofanko
ki si jih je gurala u mednožje
ker tito je itak bil do kurza
In reply to V jugi ni bilo banan by Ikoz (ni preverjeno)
Banane, ki so na voljo pri nas, so najslabše na tržišču. So tako imenovani industrijski junk food. V Aziji (ki ni tako majhna celina) z njimi hranijo govedo in druge živali in pa seveda tretjerazredne prebivalce zahodnega sveta, med njimi tudi slovence. Prave banane rastejo na Filipinih in drugod v tropski aziji.
ITAK BOJO NOVO DRUGO SKRIŽAL.
Po rojstvu sina sem hodil po banane v Trbiž. V jugovini jih ni bilo, kakor tudi ne banan, prave kave, pralnega detergenta, pomaranč. Hvala ti Juga, da smo Slovenci šli "na svoje!"
In pogreb Bore Čorbe, najjačeg rock pesnika Balkana? Eeeeeeee zagorci, ni čudno, da se nam fsi smejijo ...