V Švici je bila zaradi visokih temperatur reke Aare ena od dveh enot jedrske elektrarne Beznau v kantonu Aargau začasno izključena iz omrežja, druga pa deluje s 50-odstotno zmogljivostjo. Ukrep je posledica naraščajoče temperature vode, ki se uporablja za hlajenje reaktorjev.
Kot je v sredo sporočil upravljavec Axpo, se voda v reki Aare pri elektrarni sicer še ni dvignila nad 25 stopinj Celzija, vendar se družba drži zveznih okoljskih smernic, ki zahtevajo zmanjšanje obremenitev naravnega okolja – predvsem zaradi zaščite rečne flore in favne.
Gre za ukrep, sprejet po vročinskem valu leta 2018, ki še posebej vpliva na elektrarno Beznau, saj – v nasprotju z elektrarnama Gösgen in Leibstadt – nima hladilnega stolpa. Odpadna toplota se torej neposredno odvaja s pomočjo vode iz reke, kar pomeni, da visoke temperature omejujejo njeno delovanje.
Vročina ustavila tudi obiskovalce vrha Eifflovega stolpa
Medtem ko se Švica spopada s težavami v energetiki, se v Franciji odločajo za zaprtja turističnih znamenitosti. Vrh Eifflovega stolpa v Parizu je bil v torek in sredo zaprt, saj je vročina ogrožala varnost obiskovalcev in zaposlenih.
Dostop do prvega in drugega nadstropja sicer ostaja odprt, a vodstvo stolpa prosi obiskovalce brez rezervacij, naj obisk preložijo. V Parizu naj bi temperature v tem tednu dosegle 36 stopinj, na jugu Francije pa se pričakujejo tudi do 40 stopinj Celzija.
Francoska vlada je zato izdala rdeča vremenska opozorila za 84 regij.
Politične kritike in dodatni vplivi vročine
Kritike na račun vladnega odziva na vročinski val je izrekla tudi skrajno desna političarka Marine Le Pen, ki je zahtevala celovit državni načrt za klimatizacijo, ob tem pa obtožila politične elite, da živijo v klimatiziranih prostorih, medtem ko je preostala javnost prepuščena vročini.
Vročina vpliva tudi drugod – v Belgiji so zaradi vročine skrajšali obiskovalne ure v Atomiumu v Bruslju.