Soustanovitelj podjetja Chipolo: »Če sam nisi pripravljen skočiti v vodo, je težko pričakovati, da bodo drugi plavali s tabo«

Podjetno s Primožem Zelenškom, soustanoviteljem in direktorjem podjetja Chipolo. O poti od Kickstarterja do globalnega uspeha, sodelovanju s tehnološkimi velikani in ohranjanju proizvodnje v domačih Trbovljah.

Če ste kdaj izgubili ključe ali denarnico in ste ob iskanju skoraj izgubili živce, boste razumeli, zakaj je nastalo trboveljsko podjetje Chipolo.

Kar se je začelo kot rešitev za pogosto težavo enega od soustanoviteljev, se je po izjemnem uspehu na Kickstarterju leta 2013 razvilo v podjetje s 70 zaposlenimi, ki danes z uporabo majhne naprave pomaga ljudem po celem svetu najti njihove založene predmete.

S soustanoviteljem in direktorjem Primožem Zelenškom raziskujemo pot od digitalizacije družabnih iger do vzpostavitve lastnih avtomatiziranih proizvodnih linij v domačem Zasavju.

Zelenšek v pogovoru odkrito spregovori o »hladnih tuših« na neusmiljenem globalnem trgu, obdobjih, ki so bila za njih najtežja in sodelovanju s tehnološkimi velikani, kot sta Apple in Google.

Razkriva, zakaj so proizvodnjo iz tujine vrnili domov in jo avtomatizirali, predvsem pa, kako med 70 zaposlenimi ohranjajo pristen »kameradšaft«.

Začetek vaše zgodbe je zelo zanimiv. Imeli ste neko težavo in rešitve niste iskali drugje, ampak ste jo pravzaprav ustvarili sami. Kako danes gledate na tisti trenutek, ko se vam je s prijatelji porodila ideja o Chipolu?

»Celotna zgodba se začne še kakšni dve do tri leta prej, pred tem dogodkom. Mi smo z ekipo takrat digitalizirali namizno igro Activity, ki je še vedno v prodaji. Takrat smo imeli tudi partnerstvo s podjetjem Piatnik iz Avstrije.

Takrat, to je bilo leto 2011, je bilo v Sloveniji kar težko prodajati storitve razvoja mobilnih aplikacij, kar smo takrat tudi ponujali. Z ekipo smo razmišljali o več idejah in ena izmed teh je bila tudi produkt, ki ti pomaga najti osebne stvari.

Eden izmed naših soustanoviteljev, Domen, je namreč zelo pogosto izgubljal denarnice in ključe. Vedno je tudi zamujal na naše sestanke oziroma druženja. Rekli smo si, da bi mogoče naredili neko majhno napravico, ki jo lahko pripneš na ključe in jo potem z mobilno aplikacijo enostavno najdeš. Tako se je začelo.«

Imajo še vsi ostali soustanovitelji aktivno vlogo v podjetju? Kako se je skozi leta spremenila vaša dinamika – tako na poslovnem kot osebnem področju?

»Seveda se je spremenila. To je bil prehod iz študentskih let. Nekateri so sicer že hodili v službe, ampak večinoma smo bili ravno pri koncu študija.

Takrat smo bili brez otrok, brez večjih obveznosti in brez kreditov. Bilo je veliko bolj enostavno. Bili so tudi drugačni časi za ustanavljanje podjetja oziroma za razvoj tehnoloških izdelkov. Po eni strani je bilo do neke mere lažje, po drugi strani pa tudi težko, ker je bilo podpornega okolja precej manj kot danes.

Zelo entuziastično smo se lotili dela in poskušali najti rešitve za različne probleme. Najprej je bilo treba zgraditi produkte, potem pa jih tudi prodati in najti kupce. Dinamika se je s časom spreminjala. Podjetje je raslo. Začelo nas je sedem, danes nas je skoraj 70.

Vloge solastnikov so se precej spremenile. Dveh žal ni več v podjetju, čeprav sta še vedno solastnika. Ostalih pet pa je še vedno zaposlenih in delajo na različnih delovnih mestih.«

Če ostanemo pri vaših začetkih. Niste edini podjetnik v družini, tudi vaš dedek je bil nekoč direktor. Morda kakšen njegov nasvet ali nauk še danes vpliva na vaše vodenje?

»Če sem iskren, se konkretnega nauka v tem trenutku ne spomnim. Ni nekaj, kar bi mi ostalo zelo jasno v spominu. Bolj je šlo za nek vzor ali zgled, ki sem ga zagotovo do neke mere dobil.

Moj dedek je kariero zaključil okoli leta 1990, v času prehoda iz Jugoslavije v Slovenijo. Kot otrok sem z njim preživel precej časa, tako da se je zagotovo nekaj preneslo. Ne bi pa mogel izpostaviti ene konkretne stvari.

Na splošno poskušam voditi z zgledom. Če sam nisi pripravljen skočiti v vodo, je težko pričakovati, da bodo drugi plavali s tabo.«
 

Se spomnite svojega prvega resnega zaslužka? Kaj vas je to naučilo o življenju?

»Že pri projektu Activity smo se naučili, kako zelo težko je zaslužiti tudi samo en evro. To so bili zelo težki časi. Kljub temu da nismo imeli veliko obveznosti, tudi prihodkov skoraj ni bilo, razen za kakšno opremo.

Glavni preskok se je zgodil, ko smo uspešno lansirali kampanjo na Kickstarterju. To je bilo leta 2013. Takrat je bilo kar nekaj slovenskih projektov zelo uspešnih in Chipolo je bil eden izmed njih.

V 25 dneh smo zbrali skoraj 300.000 dolarjev prednaročil. Občutki so bili neverjetni. Res smo imeli občutek, da nam je uspelo.«

To je bilo precej več, kot ste pričakovali, kajne?

»Drži. Cilj smo postavili na 15.000 dolarjev. Ta cilj je bil sicer že v začetku nerealen, ampak smo ga postavili bolj taktično zaradi algoritma platforme. Cilj smo nato zelo hitro dosegli in potem skoraj 20 dni ostali med najbolj popularnimi projekti.

To je pomenilo, da smo vsak dan naredili skoraj 15.000 dolarjev prometa. Cilj je bil torej zelo taktično postavljen.

Če pa smo povsem iskreni, smo ves ta denar potem porabili za razvoj produktov in za postavitev proizvodnje.«

Denar pa ni edina stvar, ki ste jo dobili s kampanjo.

»Res je. Med kampanjo se je začelo javljati veliko distributerjev in partnerjev, ki so želeli prodajati naše izdelke. To je bil še večji 'asset', katerega smo dobili. Z nekaterimi sodelujemo še danes.«

Kaj pa, ko ste stopili na globalni tehnološki trg, kateri je bil prvi resen hladen tuš oziroma kdaj ste spoznali, da gre za zelo zahtevno industrijo?

»Takih trenutkov je bilo veliko in še vedno se dogajajo. Globalni trg je zelo velik, hkrati pa ima tudi izredno močno konkurenco. Glavni izziv je, kako sploh priti do ljudi. Danes so ljudje bombardirani z različnih strani in z ogromnim številom produktov.

Mi ne tekmujemo samo znotraj naše kategorije izdelkov, ampak tudi z marsikaterim drugim produktom. Takšnih produktov je vsak mesec več. Največja bolečina je, ko izgubimo stranko ali kakšno večjo prodajno verigo. To se nam je že večkrat zgodilo. Naš produktni portfelj je trenutno relativno ozek. Ne bi rekel, da je šibek, predvsem je ozek. Zaradi tega partnerjem ne ustvarimo dovolj prometa. V takih primerih doživimo največje hladne tuše.«

Kateri trgi so za vas najmočnejši?

»Približno 40 odstotkov prihodkov ustvarimo v Ameriki, torej v Združenih državah in Kanadi. Okoli 40 odstotkov je Evrope. Najpomembnejši trgi so Nemčija, Francija, Anglija in skandinavske države. Pomemben trg je tudi Slovenija, na katero smo zelo ponosni.

Preostalih približno 20 odstotkov predstavljajo druge države, na primer Koreja, Tajvan, Singapur, Avstralija in Nova Zelandija.

Nismo prisotni v Afriki, Južni Ameriki in Indiji. Če upoštevamo tudi Kitajsko, kjer prav tako nismo prisotni, govorimo o približno štirih milijardah ljudi. To pomeni, da še vedno nismo prisotni na več kot polovici sveta.«

Sodelujete tudi z Applom in Googlom. Bili ste med prvimi, ki so integrirali produkt v njihove ekosisteme.

»Chipolo je bil skupaj še z dvema ali tremi podjetji na svetu eden prvih, ki je sploh ustvaril to kategorijo izdelkov. Na neki način smo izboljšali idejo iz devetdesetih let, ko si na ključe obesil obesek, požvižgal in so se ključi oglasili nazaj. Tisti produkti niso bili zelo zanesljivi.

Ko smo mi prišli na trg, je bila tehnologija že dovolj zrela. Več podjetij je istočasno razmišljalo o podobni ideji in tako smo skoraj isto leto prišli na trg.

V tej kategoriji se potem dolgo časa ni zgodilo nič zelo velikega. Leta 2021 pa je Apple predstavil svojo rešitev. Ta je bila precej podobna naši. Prednost Applovega ekosistema Find My je, da vse naprave Apple zaznavajo Bluetooth signal teh naprav in lahko posredujejo njihovo približno lokacijo.

To je zelo uporabno na primer pri potovanjih. Če oddate prtljago na letališču in se ta izgubi ali zamudi, lahko v aplikaciji vidite, kje se približno nahaja.

Takrat smo se morali odločiti, ali bomo ohranili svoj ekosistem ali se pridružili Applovemu. To je bila težka odločitev, ker smo izgubili neposreden stik z uporabniki. Prej so se uporabniki registrirali v naši aplikaciji, zdaj pa prodajamo predvsem strojno opremo.

Na koncu smo se odločili za sodelovanje. Bili smo med prvimi podjetji, ki so integrirala to tehnologijo. Naš izdelek je bil celo na trgu približno dva tedna pred Applovim AirTagom. Potem je seveda prišel ta velik hladen tuš, ker je AirTag zavzel velik del trga.

Chipolo pa je nadaljeval svojo pot in želeli smo ohraniti identiteto ter podpirati tako Applove kot tudi Googlove uporabnike. Zato smo podobno integracijo naredili tudi z Googlom in bili med prvimi na svetu, ki smo to tehnologijo vključili v svoje produkte.

Lani smo vse te produktne linije združili. Prej smo imeli eno linijo, ki je delovala s Chipolo aplikacijo, drugo z Applovim ekosistemom in tretjo z Googlovim. To je povzročalo nekaj zmede.

Zato smo jih združili v tri glavne produkte. Prvi je Chipolo Pop, ki je namenjen širši množici in ima zamenljivo baterijo. Vsi produkti so narejeni iz recikliranih materialov in proizvedeni v Sloveniji. Embalaža je brez plastike in jo lahko odvržete med papir.

Dva izdelka sta lani prejela tudi nagrado Red Dot za oblikovanje. Poleg tega še vedno ohranjamo Chipolo aplikacijo, ki ponuja dodatne funkcionalnosti. Ena izmed njih je na primer možnost, da z dvakratnim pritiskom na Chipolo najdete svoj telefon.«

Katere so tiste glavne razlike, ki vas ločijo od konkurence?

»Ena največjih razlik je, da je naš produkt edini na svetu, ki je proizveden zunaj Azije. Druga pomembna stvar je uporaba recikliranih materialov. Tretja pa je Chipolo aplikacija, ki omogoča dodatne funkcije.

Na primer iskanje telefona je zelo pogosto uporabljena funkcija. Približno 30 odstotkov uporabnikov uporablja ravno to možnost. To pomeni, da naš produkt rešuje več različnih problemov.«

Govorili smo že o padcih in izzivih. Katero obdobje je bilo za podjetje najtežje?

»Težko obdobje smo imeli po letu 2017. Takrat smo v Ameriki iskali investicijo in tam ustanovili podjetje, ker kot slovensko podjetje nismo mogli prodajati na Amazonu. Kasneje je to postalo mogoče tudi za slovenska podjetja.

Takrat smo ustvarili precejšnjo izgubo in tudi ekipa se je delno razšla. Leta 2018, 2019 in nato še 2020 so bila precej težka. Trg v tej kategoriji je stagniral, mi pa smo poskušali ustvariti dovolj prodaje za preživetje podjetja.

Po zelo uspešnem letu 2016 smo imeli tri leta stagnacije. Po pandemiji pa je podjetje začelo ponovno rasti. Promet se je povečal s približno 3,5 milijona na 10,5 milijona evrov.«

Kakšno je bilo poslovanje v letu 2025 v primerjavi z letom 2024?

»Leta 2024 smo imeli približno 9,8 milijona evrov prihodkov. Lani smo leto zaključili z 10,8 milijona evrov. Plan je bil sicer višji, vendar smo imeli zamude pri lansiranju novih izdelkov.

Ti bi morali na trg priti že maja, vendar so prišli šele oktobra. Zaradi tega jih nismo mogli dovolj hitro proizvesti in prodati, kar se je poznalo tudi na financah.«

Kateri produkt prinese največ prihodkov?

»Prodaja je precej enakomerno razporejena med tremi glavnimi izdelki. Imamo tudi segment promocijskih daril, kjer izdelke potiskamo za podjetja, ki jih uporabljajo kot poslovna darila. Tam je po količinah najmočnejša linija Chipolo Pop.

Poleg tega imamo še segment B2B. Sodelujemo na primer s podjetjem Metabo in z nekaterimi drugimi partnerji, za katere proizvajamo sledilnike za njihovo opremo.

V maju bomo lansirali še produkt v sodelovanju z enim največjih avtomobilskih proizvajalcev v Evropi.

Naslednje leto pa želimo vstopiti tudi v kolesarsko industrijo in integrirati sledilno tehnologijo v kolesa.«

Veliko podjetij poudarja, da je dober kader ključ do uspeha. Kako težko je v Sloveniji dobiti prave ljudi?

»Tukaj imamo določen konceptualni problem. V Sloveniji ni veliko podjetij, ki razvijajo in proizvajajo končne elektronske izdelke. S tem je tudi kadra, ki razume celoten proces razvoja, proizvodnje in prodaje, relativno malo.
Vedno znova se mi postavi vprašanje, ali je Slovenija sploh primerna za te izdelke? Večkrat ugotavljam, da resnično ni, saj je problem s kadri zagotovo velik.

Mi se tako bolj poslužujemo tega pristopa, da raje zaposlimo manj izkušen kader, ki pa ima širšo kapaciteto razmišljanja, kajti vse se da naučiti. Vprašanje je samo, kako hitro.

V Chipolu veliko damo na to človeško noto in na medsebojne odnose znotraj podjetja ter tudi do naših strank, kajti to nas dela drugačne.

Mi ne moremo biti snobovski, tako kot mogoče nekatera večja podjetja, kjer je že sam ustroj tako velik, da v resnici odnosi do neke zunanjosti ne igrajo tako velike vloge, ker sta bodisi portfelj bodisi denar za marketing na povsem drugih nivojih. Mi smo vendarle manjše podjetje, veliko manjše, in s tem moramo živeti ter se temu na trgu prilagajati.

Najbolj nas seveda boli, da nimamo dovolj denarja za grajenje blagovne znamke po širnem svetu, kajti danes priti do ljudi je zelo drago. Posledično je to tudi v zelo močni korelaciji s kadrom. Dodaten hendikep je, da nismo v Ljubljani, ampak tukaj. Po drugi strani pa je to lahko tudi prednost, saj se večina sposobnega kadra iz te regije, pa tudi širše, vozi k nam. Imamo ljudi iz Maribora, nekaj jih pride tudi iz Ljubljane, imeli pa smo celo primere iz Krškega. Tako smo ta krog nekoliko razširili.

Danes so tudi pričakovanja mladih na drugačnem nivoju. Delo od doma in podobne stvari so pogosto na prvem mestu, pravice so včasih pred dolžnostmi. Tako, da v resnici ni enostavno.

Ni enostavno biti zaposlovalec, tudi ob tem, da vlada pogosto uvaja različne 'bonbončke' za marsikoga drugega, ne pa za realno gospodarstvo. Jaz temu pravim realno gospodarstvo, torej zasebni sektor, ker je vse ostalo pogosto bolj kroženje denarja znotraj neke krogle.«

Ali se tukaj bolj zanašate na domači kader ali morate talente iskati tudi v tujini?

»Imamo kar nekaj prodajalcev, ki so lokalci v tujini. Na primer Angleža, Francozinjo, Američane in tudi Azijce. Poslužujemo se pomoči na lokalnih trgih. Imamo zaposlenega enega iOS programerja, ki je lociran v Srbiji. Določene naloge je mogoče dislocirati, nekatere pa zahtevajo prisotnost na lokaciji, saj delamo fizični produkt, ki ga moraš občutiti in videti. Nekatere stvari preprosto ni mogoče opraviti na daljavo, zato se tega poslužujemo le do določene mere.

Trenutno nas je zaposlenih okoli 70.«

Ste eno izmed redkih tehnoloških podjetij, ki ohranja proizvodnjo doma v Sloveniji, v Trbovljah. Zakaj?

»Mi smo sprva sami proizvajali, potem smo se začeli seliti na Kitajsko, na Japonsko, delati po Sloveniji. V enem trenutku pa smo se odločili, da je pa mogoče čas, da gremo v drugo pot in kompletno vso proizvodnjo avtomatiziramo. Kajti verjamem, da če je proizvodnja do precejšnje mere avtomatizirana, se lahko produkti proizvajajo kjerkoli na svetu. Zato smo potem tudi vse skupaj prestavili nazaj k nam domov, tako da imamo tukaj na sedežu podjetja tudi lastno proizvodnjo.«

In kaj to doprinese lokalnemu okolju?

»Doprinese kar nekaj delovnih mest, v proizvodnji jih je trenutno med 20 in 25. Pa seveda prinesli smo nazaj vso to znanje in tudi naprave, katere razvijamo za samo proizvodnjo, so narejene v bistvu tukaj lokalno.«

Lani ste tudi širili proizvodnjo. So se s tem odprla nova delovna mesta in kaj ste pravzaprav s tem pridobili?

»Dodali smo približno 300 do 400 kvadratnih metrov prostora. Naša proizvodnja je še vedno butična. Proizvedemo nekoliko manj kot en milijon produktov, zato ne potrebujemo veliko prostora. Trenutno sicer zaposlujemo tudi enega strojnika in ves čas iščemo sposoben kader.«

Katere so tiste vrednote, ki so za vas tako pomembne, da jih nebi zamenjali niti za večji dobiček ali hitrejšo rast?

»Iskrenost in transparentnost sta zelo pomembni. Pomembno je tudi prijateljstvo. Izhajamo iz krajev, kjer je prijateljstvo skozi zgodovino vedno imelo pomembno vlogo, tukaj temu rečemo ''kameradšaft''. Danes situacije niso več neposredno primerljive s preteklostjo, saj te danes ne more nič zasuti, te pa lahko "ubije" trg.

Kar se tiče produktov, je pomembna tudi enostavnost. To je nekaj, kar želimo gojiti tudi v prihodnje.

Življenje je samo eno in relativno kratko. Pri tem, kar počnemo, je super, da se imamo fajn in da se zabavamo. To ne pomeni, da ne delamo resno, ampak tudi sproščenost je pomembna. To poskušamo gojiti in ohranjati.«

Živimo v času izjemne rasti umetne inteligence. Kakšno vlogo ima ali bo imela umetna inteligenca v vašem podjetju?

»Prišel je nov val tehnologije, kar je povsem normalno. Po vsej verjetnosti bo umetna inteligenca močno zaznamovala svet. Mi uporabljamo različna orodja, določena se še razvijajo. Tekmujemo s časom, saj je glavno vprašanje, ali bo konkurenca ta orodja uporabljala bolje in z manj viri ustvarila boljše produkte ter prišla do strank na cenejši način kot mi.«

Kaj bi želeli, da bodoči zaposleni in mladi podjetniki razumejo o vaši panogi, pa se tega v šoli ne naučijo?

»Podjetništvo je ena najlepših in hkrati ena najtežjih panog. Zelo rad ga primerjam s športom. V športu treniramo in nato na tekmah pokažemo, kako dobri smo.

V podjetništvu pa razvijamo produkte, gremo na trg in ta nato oceni, kako dober je naš produkt.

Je pa ena velika razlika: športne kariere se zaključijo, podjetništvo pa se nikoli ne zaključi.«

Če bi lahko prevrteli čas nazaj, katero odločitev bi spremenili in zakaj?

»Vprašanje je, ali bi jih takrat sploh lahko sprejeli drugače. Prišli smo do sem na način, da smo poskušali v tistem trenutku narediti maksimalno. So odločitve, ki bi kakšno stvar olajšale, morda bi šli prej v tujino, a vse to je hipotetično. Resnično ne bi nič spremenil.«

Če bi vaš otrok ali prijatelj zavrnil službo pri vas, bi si želeli, da vam iskreno pove, zakaj?

»Ja, vsekakor. Življenje je samo eno in fajn je biti čim bolj iskren. Saj smo ljudje in razumemo različne situacije.«

Malo bolj hudomušno vprašanje. Kdaj ste nazadnje izgubili ključe ali denarnico in ali vam ju je uspelo najti s pomočjo Chipola?

»V soboto smo iskali ženine ključe, zato imamo na njih tudi Chipolo. Imam pa zanimivo zgodbo s steklenico vina, ki sem jo dobil za 40. rojstni dan. Odprl sem jo, ko je bila hči stara 10 let, in je nato nisem hotel vreči stran. Dal sem jo v klet. Pozneje sta prijatelja imela deseto obletnico poroke in s čolnom smo se odpravili na izlet okoli Krka. Jaz sem steklenico vzel s sabo in jima dal nalogo, naj napišeta neko sporočilo in steklenico vržeta v morje, pa da vidimo, če jo bo kdo našel. To je bilo konec avgusta, 20. septembra pa smo z družino najeli čoln v Puli in šli proti jugu. Hodim po plaži enega izmed otokov tam in na šanku bara zagledam to steklenico. Našli smo jo okoli 42 kilometrov stran od mesta, kjer smo jo vrgli v vodo.«

In še za konec, kje vidite svoje podjetje čez pet ali deset let?

»Trenutno imamo narejen petletni plan, kar se tiče razvoja samih produktnih linij. Razširjamo produktni portfelj, selimo se v kategorije sledilnikov za kolesa in sklepamo sodelovanja z različnimi podjetji po svetu, recimo za denarnice z našo tehnologijo sledenja.«

Podjetno omogočajo: Riko, NLB in Avant2Go.