Pripravite se na nov val današnje realnosti: Ustvarjalci geolokacijske igre Pokemon GO planirajo invazijo na naše muzeje in galerije.
Letos poleti je bilo dosti govora o maniji z najnovejšo geolokacijsko igrico Pokemon GO. Ljudje so Pokemone iskali v gorah, na avtocesti in drugih najmanj pripravnih krajih, kar je pripeljalo do nekaj neljubih nesreč. Ob navideznem zatišju od pokemonskih odvisnikov pa proizvajalec igre obljublja nov val, saj se bo Pokemon Go hočeš nočeš po novem znašel tudi po naših kulturnozgodovinskih lokacijah, v muzejih in galerijah.
V Mariboru se že vzpostavlja “krizni štab”
Naslednji teden bo tako v Muzeju narodne osvoboditve Maribor potekal “pripravljalni sestanek”, na katerem bodo razglabljali o novitetah, ki jih bo Pokemon prinesel s svojim prihodom. So muzeji pripravljeni na novo realnost, v kateri bo večinski delež obiskovalcev iskal svojega navideznega prijatelja? Lahko zanimanje za igro prelevimo v zanimanje za kulturo? Na takšna in podobna vprašanja bodo skušali odgovoriti gostje iz društva Ljudmila in Skupnosti muzejev Slovenije, poseben gost pa bo Jure Čuhalev, sociolog, programer, ustvarjalec platforme Prevoz.org in samozvani “trener Pokemonov”.
V tujini Pokemoni v muzejih postali pozitiven trend
Sicer so se na vdor Pokemonov v muzeje in galerije pripravljali v tujini že pred meseci. Kuratorka Marie Foulston iz britanskega muzeja V&A (Victoria and Albert Museum), do nove izkušnje vdora Pokemonov ni prav posebno kritična. Obiskovalci za iskanje Pokemonov v njihovem muzeju sicer ne vprašajo za dovoljenje, so pa vsaj diskretni pri svojem početju. V njihovem muzeju na novi trend gledajo bolj pozitivno kot negativno – tudi sama kuratorica priznava, da je prav zaradi igre v Londonu našla kraj, ki je bil bombardiran med drugo svetovno vojno, nekaj, česar sicer ne bi ugotovila sama. V igri se mora igralec namreč ustavljati na tako imenovanih Pokemon postajah (Pokestops), ki so v bistvu realne lokacije s posebnim pomenom. Tako igralec najde virtualni predmet, hkrati pa se nauči nekaj novega o lokaciji, na kateri se je ustavil.
Če je to naša nova realnost, ki bo na kulturnozgodovinske lokacije prignala več obiskovalcev, četudi s pomočjo Pokemonov, potem se moramo vprašati, zakaj v tolikšnem številu ne pridejo sicer. Je za to odgovorna trivialna manija naše dobe ali prihaja čas, ko se morajo v muzejih in galerijah pač domisliti inovativnejših načinov za privabljanje gostov?
