UKC Maribor bo leto po ocenah zaključil s približno 14 milijoni evrov presežka odhodkov nad prihodki, vodstvo pa rešitev vidi v državnih povračilih stroškov in sistemskih spremembah financiranja.
Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor bo po trenutnih ocenah zaključil letošnje leto z okoli 14 milijonov evrov presežka odhodkov nad prihodki, je na današnji seji sveta zavoda povedal generalni direktor Vojko Flis.
Rezultat bo ugodnejši, če bo država povrnila stroške za božičnico in uresničila napovedane prilive iz interventnega zakona.
Stroški dela ostajajo glavni problem
Od januarja do konca oktobra je klinični center zabeležil presežek odhodkov nad prihodki v višini 11,4 milijona evrov.
»Še vedno so glavni problem stroški dela, ki jih ne moremo obvladovati, dokler ne bo plačnik tega sistemsko uredil,« je povedal vodja ekonomsko-analitske službe Mirko Majhenič.
Več dela, a premalo za pozitiven izid
»Ostali elementi poslovanja v letošnjem letu so pozitivni,« se je strinjal predsednik sveta zavoda Marjan Mačkošek.
Zadovoljen je, da je UKC Maribor v primerjavi z lanskim letom povečal obseg dela, samo oktobra je ustvarjen presežek prihodkov nad odhodkov v višini 300.000 evrov.
Pričakovani državni prilivi
Za izplačilo božičnice zaposlenim pričakujejo od države do konca leta dodatnih 2,5 milijona evrov.
Dodatnega priliva si obetajo tudi iz zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva, ki je trenutno v postopku sprejemanja v parlamentu.
Če bo ta sprejet v obliki, kot ga je konec novembra predlagala vlada, bi UKC Maribor prejel za poravnavo obveznosti nekaj več kot devet milijonov evrov.
Pregled stroškov podjemnih pogodb
Na pobudo članov sveta zavoda na eni od prejšnjih sej je uprava kliničnega centra pripravila podrobnejše poročilo o letošnjih stroških storitev in drugih odhodkov.
Iz tega izhaja, da so stroški podjemnih pogodb, sklenjenih za izvajanje zdravstvenih storitev z lastnimi zaposlenimi, znašali do oktobra nekaj manj kot 8,5 milijona evrov in z zunanjimi sodelavci dober milijon.
Programi za skrajševanje čakalnih dob
Te pogodbe so namenjene izvajanju posebnih programov za skrajševanje čakalnih dob, v okviru katerih so do konca septembra obravnavali nekaj manj kot 35.000 bolnikov in dosegli prihodek v višini dobrih 18 milijonov evrov. S temi programi bodo nadaljevali tudi v prihodnjem letu.
Čakalne dobe v UKC Maribor sicer že vso leto ostajajo na približno enaki ravni, saj se priliv bolnikov ne ustavlja.
Ena od težav je, da pacienti ne pridejo na določen termin. Kot je pojasnila poročevalka za čakalne dobe Adela Čolnik, je pri bolnišničnih posegih skoraj 100-odstotna udeležba, ker mora pacient potrditi prihod.
Največ težav pa je pri kontrolnih pregledih, saj pacienti, ko pride do izboljšanja zdravstvenega stanja, ne pridejo več na pregled in vnaprej dodeljenega termina za to ne odpovedo.
Pozivi k sistemskim spremembam financiranja
Na dnevnem redu današnje seje sveta zavoda je bila znova točka o »problematiki ureditve javnih zdravstvenih zavodov na sistemski ravni«, v okviru katere so že na eni prejšnjih sej pozvali ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) k ureditvi ustreznejšega financiranja obeh kliničnih centrov v državi.
Mačkošek je danes povedal, da uradnega odgovora na vnovični dopis ZZZS še niso prejeli.
Glede na dogajanje in neuradne informacije pa kaže, da »bodo v naslednjem obdobju določeni premiki«, kar se bo poznalo tudi na rezultatu poslovanja UKC Maribor., je še dodala.
