Nacionalni inštitut za javno zdravje je v lanskem letu v Ljubljani organiziral Festival duševnega zdravja, ki je beležil velik uspeh. Več kot 1800 obiskovalcev se je udeležilo delavnic, predavanj in ostalih aktivnosti.
Letošnji festival se torej seli v Maribor in bo potekal 15. maja. S ciljem, da bi se vsebine čim bolj približale prebivalstvu, se je Nacionalni inštitut za javno zdravje, ki festival organizira, letos povezal z Mestno občino Maribor.
Svečan podpis in namera
Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Branko Gabrovec in župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič sta danes podpisala pismo o nameri za sodelovanje.
»Sama ideja izhaja predvsem iz potrebe obravnave duševnega zdravja, ki je nastala takoj po epidemiji covida kot smo ga imeli,« je povedal Gabrovec.
Dodal je še, da je epidemija covida močno prizadela duševno zdravje, predvsem mlade. Zaradi tega so tudi organizirali festival najprej v Ljubljani zdaj pa še v Mariboru.
Komu pa je festival namenjen?
Festival bo tudi letos potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar in bo ponudil različne vsebine s področja skrbi za duševno zdravje, pa tudi obvladovanja duševnih stisk in motenj.
Namenjen je obiskovalcem vseh starostnih skupin – otrokom, mladostnikom, odraslim, študentom, aktivnim na trgu dela in starejšim – in bo letos potekal 15. maja 2024, od 10. do 18. ure pred stadionom Ljudski vrt v Mariboru.
Povezovanje različnih strokovnjakov
Festival bo tudi odlična priložnost za povezovanje številnih strokovnjakov, organizacij, oseb z izkušnjo in drugih, ki v slovenskem prostoru delajo na področju tem področju.
»Festival je zares namenjen prav vsem, to je na nek način rdeča nit festivala, neuradna, da želimo ponuditi vsebine za splošno javnost, za vse starostne skupine, iz vseh področij duševnega zdravja, kar pomeni, da se bomo dotaknili raznih tem,« je povedal Predstojnik Centra za duševno zdravje Matej Vinko.
Kot primer je izpostavil, kako preprečiti upadanje kognitivnih zmožnosti pri starejših in na ta način po njegovih besedah prispevamo k temu, da preprečujemo pojavnost demence in drugih degerativnih motenj.
Duševno zdravje ima dva obraza
Predstojnik Centra za duševno zdravje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Matej Vinko pa je poudaril, da je duševno zdravje mnogo več kot zgolj odsotnost bolezni.
»Dobro duševno zdravje se kaže v občutkih sreče, zadovoljstva in samospoštovanja. Omogoča nam vzpostavljanje pristnih, trajnih odnosov z drugimi, uspešno soočanje z izzivi in aktivno prispevanje k razvoju družbe,« je povedal Vinko.
Ob tem je opozoril na dejstvo, da ima duševno zdravje tudi drugi obraz.
»Kljub desetletjem truda in boja proti stigmatizaciji in diskriminaciji oseb z duševnimi težavami, smo še vedno priča dvojnemu bremenu, ki ga nosijo posamezniki, ki zbolijo za težjimi duševnimi motnjami,« je še dodal Vinko.
Potreben je dialog
Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič je poudaril, da duševno zdravje ali duševne stiske ne smejo biti stigmatizirana tema, ki bi jo bilo treba skrivati.
»Je bistveni del našega celovitega zdravja in blaginje in pogosto pozabljamo, da se vsak izmed nas lahko znajde v situaciji, ko potrebuje podporo in razumevanje.
Zato je ključnega pomena, da odpremo dialog, da se izobražujemo in da gradimo odprto, podporno okolje za vse,« je povedal župan.
Celoten program je mogoče videti na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
