Zavod PIP spodbuja razpravo o občinskem proračunu in poziva h transparentnosti.
V letu 2015 smo imeli v Mariboru 1613 nevladnih organizacij, kjer je bilo zaposlenih 801 ljudi, največ v zavodih, veliko manj pa v društvih. Na ravni Slovenije deluje nekaj manj kot 26.000 NVO-jev, od katerih kar 80 odstotkov predstavljajo društva. Za nevladne organizacije v MOM je bilo v letu 2015 namenjenih nekaj več kot 4 milijone evrov sredstev. Problem pa leži v postopkih za njihovo pridobivanje. Ker so roki za prijavo na razpise neprimerno dolgi, so glede morebitnih zaposlitev in pridobivanja sredstev v nevladnih organizacijah vedno v temi. Moteča je tudi netransparentnost razdeljevanja sredstev med organizacije, saj občinski dialog praktično ne obstaja, po drugi strani pa vlada samovoljnost mestnega sveta. Na Zavodu PIP želijo temu narediti konec, zato predlagajo boljše alternative, a ne le za same organizacije, pač pa za celotno mestno občino.
Nerazumni roki hromijo normalno delovanje nevladnih organizacij
V Mariboru se javni razpisi sprejemajo zelo pozno, kar ima za posledico prepozno sprejemanje proračuna. Pobuda za uvedbo javne razprave o občinskem proračunu ni neka novost, saj približno 50 odstotkov slovenskih občin o občinskem proračunu že odloča v obliki javne razprave.
Kar se tiče priprave javnih razpisov v MOM, v našem primeru govorimo bolj o nerazvoju, kot razvoju. Primer dobre prakse je MOL, kjer razpišejo javne razpise za nevladne organizacije že v mesecu novembru, tako da lahko realno planirajo svoja sredstva in zaposlitve, saj imajo dovolj časa za prijavo.
»Javni razpisi za nevladne organizacije v Mariboru potekajo šele v maju ali juniju, nekatere nevladne organizacije tako pogodbo za podpis dobijo šele v oktobru, ko se pravzaprav že zaključuje celoletno delo,« pravi Bojan Golčar iz Zavoda PIP.
Zaposlovanje zaradi nejasnih pogojev pridobivanja sredstev težko steče
Posledično je tudi zaposljivost v teh organizacijah kritično nizka. Zaradi boljših davčnih ureditev, ki omogočajo lažje delovanje nevladnih organizacij, sponzorstev in podobno, je zaposljivost v državah Evropske Unije 5,7 odstotna, medtem ko je v Sloveniji le 0,79 odstotna.
Mestni svet naj debato o proračunih uredi sistemsko, namesto samovoljno
»Leta 2012 je Ministrstvo za javno upravo, pristojno za lokalno samoupravo tudi pripravilo vzorec poslovnika občinskega oziroma mestnega svetnika, ki je v pomoč mestnim svetom ... In ta vzorec v poglavju, ki opredeljuje pripravo proračuna, izrecno govori o uvedbi javne razprave,« še dodajajo.
Ko je proračun v strokovnih službah pripravljen, se predstavi mestnemu svetu, le-ta se z njim seznani in potem ta proračun da v 30. dnevno javno razpravo – takšen model so na Zavodu PIP predlagali tudi Mestni občini Maribor. Primer dobre prakse je tudi Mestna občina Ptuj – vsi občani, katerih se proračun tiče, lahko sodelujejo v debati in podajajo svoje predloge ter pripombe. Vsi ti predlogi morajo biti evidentirani in dobiti tudi ustrezen odgovor. V Mariboru takšnega trenda ni opaziti, saj je debata praktično neobstoječa, Mestni svet pa o teh zadevah odloča samovoljno.
V Mariboru je vedno več iniciativ občanov, ki si prizadevajo za vključenost civilne družbe v soodločanje o lokalni samoupravi in posledično o sprejetju participatornega proračuna. Žal doslej vsako tovrstno gibanje ni naletelo na plodna tla.
Proračun nerazumljiva 700 strani dolga solata
Potem, ko Mestni svet v vpogled dobi proračun, se v bistvu sreča z »700 strani dolgo solato z raznimi solatami in šiframi«, ki je pravzaprav nihče zares ne razume. A takšne pomembne zadeve bi moralo biti jasne vsem – gre torej za problematiko transparentnosti; kam namreč se stekajo določene vsote denarja. »V Ptuju izvajajo celo neko vrsto seminarja ali poučevanje branja proračuna,« pojasnjuje Borut Ambrožič iz komisije za razvoj NVO v Mestni občini Maribor.
Mesto z infrastrukturo, a brez vsebin
Trenutno stanje v MOM je takšno, da se v infrastrukture vlaga v skoraj v celoti, v vsebino pa bore malo. To pomeni, da lahko ta infrastruktura ostane povsem neizkoriščena in se vanjo vlaga brez željenih rezultatov. Če želimo infrastukturi dati vsebino, je vlaganje v človeke vire ključno za razvoj. Če se bo tako 17 milijonov evrov sredstev, ki jih Evropska Unija daje na razpolago za trajnostno urbano strategijo, porabilo zgolj za stene brez vsebine, potem nekega napredka v našem mestu ni pričakovati.
Javne organizacije rešujemo z sredstvi, namenjenimi nevladnim organizacijam
V Sloveniji javni sektor še vedno vlada, zasebni pa ima bore malo besede. Zato je opaziti tudi trend, da se sredstva, namenjena nevladnim organizacijam pogosto uporabijo za reševanje javnih organizacij. Ravno obratno je v državah Evrope, kjer vlada zasebni sektor in je tako razpolaganje s sredstvi pri prijavah na razpise bolj transparentno kot pri nas.
Vse navedene pobude v obliki dokumentov so iz Zavoda poslali županu Andreju Fištravcu, mestni upravi in mestnemu svetu, a odgovora zaenkrat še niso dobili.
